Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Ozej 2:7 - Slovenski standardni prevod

7 Kajti njihova mati se je vlačugala, njihova spočetnica se je osramotila. Rekla je namreč: »Grem za svojimi ljubimci, ki dajejo moj kruh in mojo vodo, mojo volno in moj lan, moje olje in mojo pijačo.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

7 zakaj njih mati je prešuštvovala, njihova porodnica se je osramotila, saj je rekla: »Hodila bom za svojimi ljubimci, ki mi dajejo moj kruh in mojo vodo, mojo volno in moj lan, moje olje in mojo pijačo.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

7 Kajti njih mati je nečistovala, sramotno se je vedla njih roditeljica; zakaj dejala je: Hodila bom za ljubovniki svojimi, ki mi dajo kruh moj in vodo mojo, volno mojo in predivo moje, olje moje in pijačo mojo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

7 inu nyh Mati je ena Kurba, inu katera je nje noſsila, ſe ſramotnu dèrshy, inu pravi: Ieſt hozhem sa mojmi lubmi tezhi, kateri meni dajo Kruh, Vodo, Volno, Predivu, Ojle inu pyti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Ozej 2:7
41 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Daroval je namreč damaščanskim bogovom, ki so ga porazili, in si rekel: »Bogovi arámskih kraljev so le-tem pomagali, njim bom daroval, da bodo pomagali še meni.« A ti so bili v padec njemu in vsemu Izraelu.


Vrni se k svojemu počitku, duša moja, kajti Gospod ti je povrnil dobro.


Rekli ste: »Nikakor ne, na konjih bomo bežali!« zato boste res bežali. »Na hitrih konjih bomo jezdili!« zato vas bodo vaši zasledovalci dohiteli.


Ali so med puhlimi maliki narodov taki, ki morejo prinesti dež? Ali daje plohe sámo nebo? Mar nisi ti tisti, Gospod, naš Bog? Zato upamo vate, saj ti delaš vse to!


Pojdi, kliči prestolnici Jeruzalem na ušesa in reci: Tako govori Gospod: Spominjam te na predanost tvoje mladosti, na ljubezen tvoje zaročne dobe, ko si hodila za menoj v puščavi, v deželi, kjer ne sejejo.


Kje so tedaj bogovi, katere si si naredil? Naj vstanejo, če te morejo rešiti v času tvoje nesreče! Kajti številni kakor tvoja mesta so tvoji bogovi, o Juda.


Kako lahkomiselno pohajaš in spreminjaš svojo pot! Tudi Egipt te bo spravil v sramoto, kakor te je spravila v sramoto Asirija.


Recimo, da mož odslovi svojo ženo in gre ona od njega in se poroči z drugim: ali se bo on še vrnil k njej? Se ni ta zemlja oskrunila do kraja? Tudi ti si se vlačugala z mnogimi ljubimci: bi se rada spet vrnila k meni? govori Gospod.


Dobro slišim, da Efrájim toži: »Pokoril si me in moral sem se pokoriti kakor neukročeno tele. Obrni me nazaj, da se spreobrnem, saj si ti Gospod, moj Bog.


Ne zaveze, kakršno sem sklenil z njihovimi očeti tistega dne, ko sem jih prijel za roko, da bi jih izpeljal iz egiptovske dežele; to zavezo z menoj so prelomili, čeprav sem bil njihov gospodar, govori Gospod.


Pač pa bomo natančno izpolnjevali vse, kar smo obljubili: kraljici neba bomo zažigali kadilo in ji opravljali pitne daritve, kakor smo delali mi in naši očetje, naši kralji in naši višji uradniki v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah. Takrat smo imeli kruha do sitega. Bilo nam je dobro in nobene nesreče nismo videli.


Vzela si tudi svoja pisana vezena oblačila, jih pokrivala z njimi in polagala prednje moje olje in kadilo.


Tedaj sem spet šel mimo tebe in te videl. In glej, bil je tvoj čas, čas ljubezni. Razgrnil sem čezte krajec svojega plašča in pokril tvojo goloto. Prisegel sem ti in sklenil zavezo s teboj, govori Gospod Bog, in postala si moja.


Zagotovo se ne bo zgodilo, kar vam roji po glavi, ko govorite: »Bodimo kakor narodi, kakor rodovi po deželah, in častimo les in kamen!«


Vsa je gorela za Asirce, upravitelje in glavarje, v najboljšo opravo oblečene vojake in jezdece, ki so jahali na konjih, same brhke mladeniče.


Zato, Oholíba, tako govori Gospod Bog: Glej, podžgal bom proti tebi tvoje ljubimce, do katerih si začutila odpor, in jih pripeljal nadte od vsepovsod:


Starejši je bilo ime Ohóla, njeni sestri pa Oholíba. Postali sta moji in sta rodili sinove in hčere. Njuni imeni: Ohóla je Samarija, Oholíba pa Jeruzalem.


Drevo, ki si ga videl, ki je rastlo in postalo močno, njegova višina pa je dosegla nebo in so ga videli po vsej zemlji,


Vse to je prišlo na kralja Nebukadnezarja.


Vsi prebivalci zemlje veljajo kakor nič; po svoji volji ravna z vojsko neba in s prebivalci zemlje. Ni ga, ki bi zadržal njegovo roko ali mu rekel: ›Kaj delaš?‹


Izmed človeških sinov je bil pregnan in njegovo srce je postalo podobno živalskemu. Pri divjih oslih je bilo njegovo bivališče, travo so mu dajali jesti kakor govedu, rosa neba je močila njegovo telo, dokler ni spoznal, da ima Najvišji Bog oblast nad človeškim kraljestvom in da nadenj postavi, kogar hoče.


Začetek Gospodovega govora Ozeju. Gospod je rekel Ozeju: »Pojdi, vzemi si vlačugarsko ženo in vlačugarske otroke, kajti dežela se vlačuga, vlačuga stran od Gospoda.«


Bili so kakor na svojem pašniku in se sitili, nasitili so se in njihovo srce se je prevzelo, zato so me pozabili.


Samarija se bo pokorila, kajti uprla se je svojemu Bogu. Padli bodo pod mečem, njihovi otročiči bodo raztreščeni, njihove spočetnice razparane.


Zato, glej, jo privabim, popeljem jo v puščavo in ji spregovorim na srce.


Efrájim je videl svojo bolezen in Juda svojo zagnojitev. Efrájim je šel k Asircu in poslal k velikemu kralju, toda on vas ne more ozdraviti, ne pregnati od vas zagnojitve.


Odšel bom in se vrnil na svoje mesto, dokler ne bodo priznali krivde in iskali mojega obličja, v stiski hrepeneli po meni.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ