Jeremija 44:17 - Slovenski standardni prevod

¹⁷ Pač pa bomo natančno izpolnjevali vse, kar smo obljubili: kraljici neba bomo zažigali kadilo in ji opravljali pitne daritve, kakor smo delali mi in naši očetje, naši kralji in naši višji uradniki v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah. Takrat smo imeli kruha do sitega. Bilo nam je dobro in nobene nesreče nismo videli.

Ekumenska izdaja

¹⁷ Temveč bomo natančno vse spolnjevali, kar smo s svojimi usti obljubili, namreč, da bomo kraljici na nebu darovali kadilne in pitne daritve, kakor smo sami delali in naši očetje, naši kralji in naši knezi v Judovih mestih in po jeruzalemskih cestah. Takrat smo imeli kruha do sitosti. Bilo nam je dobro in nobene nesreče nismo doživeli.

Chráskov prevod

¹⁷ ampak gotovo storimo, karkoli pride iz naših ust, kadeč kraljici nebeški in darujoč ji pitne daritve, kakor smo delali mi in očetje naši, kralji in knezi naši v mestih Judovih in po ulicah jeruzalemskih. Takrat smo imeli obilo kruha in bili smo veseli in hudega nismo izkusili.

Dalmatinova Biblija 1584

¹⁷ Temuzh my hozhemo delati, po vſej tej beſſédi, katera is naſhih uſt vunkaj gre, inu hozhemo Meleheth tiga Neba kaditi, inu tejiſti Pitne offre offrovati, kakòr ſmo my inu naſhi Ozheti, naſhi Krajli inu Viudi, delali, v'Iudouſkih Méſtih, inu na Gaſſah v'Ierusalemi: tedaj ſmo my tudi iméli kruha doſti, inu je nam dobru ſhlu, inu neſmo obene neſrezhe vidili.

Jeremija 44:17 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

2 Kralji 17:16

Zapustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga, in si naredili uliti podobi – dve teleti; napravili so ašero, molili vso nebesno vojsko in služili Báalu.

2 Kralji 22:17

Ker so me zapustili in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me jezili z vsakršnimi deli svojih rok, se bo vnel moj srd zoper ta kraj in se ne bo polegel.

2 Kroniška 28:23

Daroval je namreč damaščanskim bogovom, ki so ga porazili, in si rekel: »Bogovi arámskih kraljev so le-tem pomagali, njim bom daroval, da bodo pomagali še meni.« A ti so bili v padec njemu in vsemu Izraelu.

Nehemija 9:34

Tudi naši kralji, naši knezi, naši duhovniki in naši očetje se niso ravnali po tvoji postavi, niso izpolnjevali tvojih zapovedi in tvojih določb, po katerih si jih svaril.

Psalmi 106:6

Grešili smo skupaj z našimi očeti, delali smo húdo, ravnali smo krivično.

Psalmi 12:4

Gospod naj iztrebi vse laskave ustnice, jezik, ki govori prevzetno,

2 Mojzes 16:3

Izraelovi sinovi so jima rekli: »O da bi umrli po Gospodovi roki v egiptovski deželi, ko smo sedeli pri loncih mesa, ko smo jedli kruha do sitega! Odpeljala sta nas namreč v to puščavo, da z lakoto pomorita vse to občestvo!«

Izaija 48:5

sem ti tedaj oznanil, preden je prišlo, sem ti dal slišati, da ne bi rekel: »Moj malik je to naredil, moja zrezljana in ulita podoba je to ukazala.«

Jeremija 1:16

Tedaj jim izrečem sodbo za vso njihovo hudobijo, ker so me zapustili, zažigali kadilo drugim bogovom in molili delo svojih rok. –

Jeremija 11:12

Judova mesta in jeruzalemski prebivalci naj gredo in vpijejo k bogovom, katerim so zažigali kadilo. A nikakor jim ne bodo mogli pomagati ob času njihove nesreče!

Jeremija 18:15

Mene pa je moje ljudstvo pozabilo, ničevim malikom zažiga kadilo. Spotaknili so se na svojih poteh, starodavnih stezah, in krenili na stranpoti, na neudelano pot.

Jeremija 19:13

Jeruzalemske hiše in hiše Judovih kraljev naj bodo nečiste kakor kraj Tofet, vse hiše, kjer so na strehah vsej nebesni vojski zažigali kadilo in drugim bogovom opravljali pitne daritve.

Jeremija 44:21

»Ali ni bilo prav kadilo, ki ste ga zažigali po Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah, vi in vaši očetje, vaši kralji in višji uradniki z ljudstvom dežele vred, tisto, česar se je Gospod spomnil in mu je šlo k srcu?

Jeremija 44:25

Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Vi in vaše žene ste s svojimi usti govorili in s svojimi rokami izpolnjujete, ko pravite: ›Moramo držati svoje zaobljube, ki smo jih naredili; kraljici neba moramo zažigati kadilo in ji opravljati pitne daritve.‹ Kar držite svoje zaobljube in jih zvesto izpolnjujte!

Jeremija 44:9

Mar ste pozabili hudobije svojih očetov, hudobije Judovih kraljev in hudobije njihovih žena ter svoje hudobije in hudobije svojih žena, ki so jih počenjale v Judovi deželi in po jeruzalemskih ulicah?

Jeremija 7:17

Mar ne vidiš, kaj počenjajo v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah?

Jeremija 7:18

Otroci nabirajo drva, očetje prižigajo ogenj in ženske gnetejo testo, da naredijo kolače za kraljico neba; drugim bogovom darujejo pitne daritve, da me jezijo.

Ezekiel 20:32

Zagotovo se ne bo zgodilo, kar vam roji po glavi, ko govorite: »Bodimo kakor narodi, kakor rodovi po deželah, in častimo les in kamen!«

Ezekiel 20:8

Pa so se mi upirali in me niso hoteli poslušati. Niso odvrgli ostudnosti, na katerih so se pasle njihove oči, niso zavrgli egiptovskih malikov. Tedaj sem mislil izliti svoj srd nanje in stresti jezo nanje sredi egiptovske dežele.

Ezekiel 23:41

Sedela si na razkošnem ležišču, pred katerim je bila miza, na katero si postavljala moje kadilo in olje.

Ezekiel 8:16

Tedaj me je peljal v notranji dvor Gospodove hiše. In glej, pri vhodu v Gospodov tempelj, med preddverjem in oltarjem, je bilo kakih petindvajset mož. S hrbtom so bili obrnjeni proti Gospodovemu templju in z obrazom proti vzhodu; kleče proti vzhodu so molili sonce.

Habakuk 1:16

Zato opravlja klavne daritve svoji vrši in zažiga kadilo svojemu saku, kajti po njima je obilen njegov delež in bogat njegov živež.

4 Mojzes 30:12

pa mož o tem sliši in ji to pusti in ji tega ne brani, tedaj veljajo vse njene zaobljube in vse obveze, h katerim se je zavezala.

4 Mojzes 30:2

Mojzes je govoril poglavarjem rodov Izraelovih sinov in rekel: »Tole je zapovedal Gospod:

Sv. Marko 6:26

Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči.

5 Mojzes 23:23

Če pa se vzdržiš zaobljube, na tebi ni greha.

Filipljanom 3:19

Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari.

1 Peter 1:18

Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato,

Sodniki 11:36

Rekla mu je: »Moj oče, odprl si usta h Gospodu, stori mi, kakor je prišlo iz tvojih ust, potem ko ti je Gospod storil, da si se maščeval nad svojimi sovražniki, Amónovimi sinovi.«