Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Jeremija 18:15 - Slovenski standardni prevod

15 Mene pa je moje ljudstvo pozabilo, ničevim malikom zažiga kadilo. Spotaknili so se na svojih poteh, starodavnih stezah, in krenili na stranpoti, na neudelano pot.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

15 A mene je pozabilo moje ljudstvo, ničnosti darujejo kadilne daritve. A se spotaknejo na svojih potih, na starodavnih stezah, ko hodijo po strmih, neuglajenih potih.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

15 Kajti pozabilo je mene ljudstvo moje; ničemurnim malikom je kadilo, in ti so storili, da se je spotaknilo na potih svojih, stezah starodavnih, da hodi po drugih hodnikih, po potu neuglajenem,

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

15 kakòr moj folk mene posabi. Ony kadé tém Bogum, inu smotnjave narejajo na ſvoih potih, prejd inu prejd, inu hodio po nevglajenih céſtah.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Jeremija 18:15
35 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Tako govori Gospod: Ustavite se na poteh in se razglejte, vprašajte po stezah starodavnih časov, kje je pot k dobremu, in hodite po njej: in našli boste počitek svojim dušam. Pa so rekli: »Ne bomo hodili!«


Kadar so jih klicali, so šli pred njimi; Báalom so darovali klavne daritve in malikom zažigali kadilo.


Mar dekle pozabi svoj nakit, nevesta svoj okrasni pas? Moje ljudstvo pa me pozablja že brezštevilne dni.


Rekli bodo: Nasipajte, nasipajte, zravnajte pot, odstranite ovire s poti za moje ljudstvo!


Vi pa ste krenili s poti in v postavi mnoge spotaknili, pokvarili ste Levijevo zavezo, govori Gospod nad vojskami.


Saj je moje ljudstvo storilo dvojno hudobijo: zapustili so mene, studenec žive vode, in si izkopali kapníce, razpokane kapníce, ki ne držijo vode.


Izraelovo upanje – Gospod! Vsi, ki te zapustijo, bodo osramočeni; v prah bodo zapisani, kateri odstopajo od tebe, ker so zapustili Gospoda, studenec žive vode.


Ničnost so, smešno delo; ob času njih kaznovanja bodo uničene.


Glejte, vsi ti so nič, ničeva so vsa njihova dela, njihove ulite podobe so veter in zmeda.


temu ni treba več spoštovati svojega očeta.‹ Tako ste razveljavili Božjo besedo zaradi svojega izročila.


Naredil bom konec vsemu njenemu veselju, njenim praznikom in njenim mlajem, njenim sobotam in vsem njenim shodom.


Gospod, moja moč in moja trdnjava, moje pribežališče ob dnevu stiske! Narodi pridejo k tebi s koncev zemlje in porečejo: Sámo laž so podedovali naši očetje, ničevost, od katere ni koristi.


To je tvoja usoda, tvoj delež, ki sem ti ga odmeril, govori Gospod, ker si me pozabila in se zanašala na laž.


Glas se sliši na goljavah, jok in tožbe Izraelovih sinov, ker so zašli na krivo pot, pozabili Gospoda, svojega Boga.


Zato je dobro ne jesti mesa niti piti vina niti delati kar koli, ob čemer se utegne tvoj brat pohujšati.


Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Vi in vaše žene ste s svojimi usti govorili in s svojimi rokami izpolnjujete, ko pravite: ›Moramo držati svoje zaobljube, ki smo jih naredili; kraljici neba moramo zažigati kadilo in ji opravljati pitne daritve.‹ Kar držite svoje zaobljube in jih zvesto izpolnjujte!


sezidali so Báalove višine, da so sežigali svoje sinove v ognju kot žgalne daritve Báalu, čeprav tega nisem zapovedal ne govoril in mi še na misel ni prišlo.


Pojdite, pojdite skozi vrata, pripravite pot ljudstvu! Nasipajte, nasipajte cesto, odstranite kamenje, vzdignite zastavo za ljudstva.


Zato se Gospod ne veseli njegovih mladeničev in nima usmiljenja z njegovimi sirotami in vdovami, ker so vsi skrunilci in hudodelci in vsaka usta bedasto govorijo. Pri vsem tem se njegova jeza ne odvrne, njegova roka je še iztegnjena.


Izsiljevalci odirajo moje ljudstvo, vladajo mu ženske. Ljudstvo moje, tvoji vodniki so zapeljivci, razdrli so pot tvojih stezá.


Tvoja hudobija te tepe in tvoj odpad te kaznuje. Vedi torej in uvidi, kako hudo in bridko je, da si zapustila Gospoda, svojega Boga, in nisi imela mojega strahu, govori Gospod Bog nad vojskami.


vaše krivde in hkrati krivde vaših očetov, govori Gospod, ki so zažigali kadilo na gorah in me sramotili po gričih, odmeril bom njihovo plačilo najprej v njihovo naročje.


Kradete, morite, prešuštvujete, krivo prisegate, Báalu zažigate kadilo in hodite za drugimi bogovi, ki jih ne poznate,


Mar libanonski sneg skopni na skalnatih planjavah? Mar usahnejo gorske vode, osvežujoče, žuboreče?


Ničeve so, smešno delo; ob času njih kaznovanja bodo uničene.


nabrušen je, da bo klal, klal, zglajen, da se bo bliskal – ali naj se veselimo? – Palica mojega sina zavrača vsak les.


Ne bom ti več dopustil, da bi slišala zasramovanje narodov in ne boš več prenašala zasmehovanja ljudstev. Svojega naroda ne boš več oropala njegovih otrok, govori Gospod Bog.


Njenih otrok se ne bom usmilil, saj so vlačugarski otroci.


Zbujali so mi ljubosumnost z nebogom, me dražili s svojimi ničevostmi; zato storim, da bodo ljubosumni na to, kar ni ljudstvo, z nespametnim narodom jih podražim.


Niso hoteli poslušati in se spominjati tvojih čudovitih del, ki si jih storil med njimi. Otrdili so svoj vrat, postavili so si vodja, da bi se vrnili v svojo sužnost, v Egipt. Ti pa si Bog, ki odpuščaš, milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in obilen v dobroti, da jih nisi zapustil.


Tedaj jim izrečem sodbo za vso njihovo hudobijo, ker so me zapustili, zažigali kadilo drugim bogovom in molili delo svojih rok. –


Judova mesta in jeruzalemski prebivalci naj gredo in vpijejo k bogovom, katerim so zažigali kadilo. A nikakor jim ne bodo mogli pomagati ob času njihove nesreče!


Tvoji bogovi, Juda, so postali številni kakor tvoja mesta, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko oltarjev ste postavili sramoti, oltarjev, na katerih zažigate kadilo Báalu.


Gospod nad vojskami te je zasadil, a ti je zagrozil z nesrečo zavoljo hudobije, ki jo počenjata Izraelova in Judova hiša, da me jezita, ko zažigata kadilo Báalu.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ