Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Jeremija 14:22 - Slovenski standardni prevod

22 Ali so med puhlimi maliki narodov taki, ki morejo prinesti dež? Ali daje plohe sámo nebo? Mar nisi ti tisti, Gospod, naš Bog? Zato upamo vate, saj ti delaš vse to!

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

22 Ali so med maliki narodov povzročitelji dežja? Ali daje nebo sámo od sebe plohe? Mar nisi to ti, Gospod, naš Bog? Zato zaupamo vate! Kajti ti delaš vse to.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

22 Ali so med ničevimi maliki poganov kateri, da dajó dežja? ali pa nebesa morejo dati deževje? Nisi li ti tisti, o Gospod, Bog naš? Zato čakamo tebe, ker ti sam si naredil vse to.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

22 Onu vſaj nej obeniga mej Maliki téh Ajdou, kateri bi mogèl desh dati, inu Nebu nemore tudi deshiti: Ti ſi vſaj le GOSPVD naſh Bug, na kateriga my vupamo: Sakaj ti moreſh vſe letu ſturiti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Jeremija 14:22
39 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Sinovi sionski, radujte se, veselite se v Gospodu, svojem Bogu, kajti daje vam jesenskega dežja, kakor je prav, daje vam, da pada dež, jesenski in spomladanski dež, kakor poprej.


Ne pravijo v svojem srcu: »Bojmo se Gospoda, svojega Boga, ki daje jesenski dež in pomladanski dež ob svojem času, ki nam ohranja tedne, določene za žetev.«


Od konca zemlje dvigne meglice, za dež dela bliske, iz svojih shramb privede veter.


Potem bo dal dežja za tvoje seme, ki ga boš posejal na polju, in kruha kot pridelek polja: redilen bo in izdaten. Tvoja živina se bo tisti dan pasla po prostranih pašnikih.


Zbujali so mi ljubosumnost z nebogom, me dražili s svojimi ničevostmi; zato storim, da bodo ljubosumni na to, kar ni ljudstvo, z nespametnim narodom jih podražim.


Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu, on vzdiguje meglo od konca zemlje; ob dežju dela bliske in iz svojih shramb spušča veter.


Gospod, moja moč in moja trdnjava, moje pribežališče ob dnevu stiske! Narodi pridejo k tebi s koncev zemlje in porečejo: Sámo laž so podedovali naši očetje, ničevost, od katere ni koristi.


Ničnost so, smešno delo; ob času njih kaznovanja bodo uničene.


Glejte, vsi ti so nič, ničeva so vsa njihova dela, njihove ulite podobe so veter in zmeda.


Upam v Gospoda, moja duša upa, čakam na njegovo besedo,


Popolnost in iskrenost naj me varujeta, saj upam vate.


Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹«


Elija, Tišbéjec izmed naseljencev v Gileádu, je rekel Ahábu: »Kakor živi Gospod, Izraelov Bog, pred katerim stojim: ta leta ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.«


Gospod ti bo odprl svojo bogato zakladnico, nebo; tako bo dajal tvoji deželi dežja ob pravem času in blagoslovil bo vse delo tvojih rok. Mnogim narodom boš posojal, ti pa ne boš jemal na pósodo.


Jaz pa se oziram na Gospoda, čakam na Boga moje rešitve, moj Bog me bo uslišal.


Odrekel sem vam tudi dež, ko so bili še trije meseci do žetve; če sem dal deževati nad enim mestom, nad drugim mestom nisem dal deževati; eno polje je dobilo dež, in polje, ki ni dobilo dežja, se je posušilo.


Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu, on vzdiguje meglo od konca zemlje; ob dežju dela bliske in iz svojih shramb spušča veter.


Zato Gospod čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti Gospod je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj.


On zagrinja nebo z oblaki, zemlji pripravlja dež, pusti, da poganja trava po gorah.


Upaj v Gospoda, bodi močan, tvoje srce naj se opogumi, upaj v Gospoda.


Tudi vsi tisti, ki zaupajo vate, ne bodo osramočeni, osramočeni bodo, kateri so se za nič izneverili.


Veliko dni zatem, v tretjem letu, se je Eliju zgodila Gospodova beseda, rekoč: »Pojdi, pokaži se Ahábu; poslal bom namreč dež na zemljo.«


poslušaj v nebesih in odpusti greh svojih služabnikov in svojega ljudstva Izraela – saj jim ti kažeš pravo pot, po kateri naj hodijo – in pošlji dež svoji deželi, ki si jo dal svojemu ljudstvu v dediščino!


da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim.


Tajijo Gospoda in pravijo: »Saj ga ni. Nesreča ne bo prišla nad nas, meča in lakote ne bomo videli.


Običaji ljudstev so namreč ničnost, le les, ki ga posekajo v gozdu in ga obrtnikova roka obdela s sekiro.


Kajti njihova mati se je vlačugala, njihova spočetnica se je osramotila. Rekla je namreč: »Grem za svojimi ljubimci, ki dajejo moj kruh in mojo vodo, mojo volno in moj lan, moje olje in mojo pijačo.«


ko pripravlja postavo za dež in pot blisku in gromu,


On je naredil zemljo s svojo močjo, utemeljil svet s svojo modrostjo in s svojo razumnostjo razpel nebo.


Tedaj bo Jakobov ostanek sredi številnih ljudstev kakor rosa od Gospoda, kakor dež na zelenico, ki ne čaka na človeka in ničesar ne pričakuje od človeških otrok.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ