Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Ezdra 9:8 - Slovenski standardni prevod

8 Zdaj pa nam je bil Gospod, naš Bog, vsaj za kratek čas naklonjen; pustil nam je ostanek in nam dal oporišče na kraju svoje svetosti. Naš Bog nam je razsvetlil oči in nam dal nekaj malega tolažbe v naši sužnosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

8 Zdaj pa nam je Gospod, naš Bog, naklonil za majhen trenutek milost, da nam je pustil ostanek in nam dal oporišče na svojem svetem kraju, da bi nam naš Bog razsvetlil oči in nam podaril malo življenjske moči v naši sužnosti.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

8 In sedaj nam je za kratek trenutek izkazal milost Gospod, naš Bog, da nam je pustil ostanek rešencev in dal, da smemo zabiti šotorov klin na svetem kraju njegovem, da bi nam Bog naš razsvetlil oči ter nas malo poživil v sužnosti naši.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

8 Nu ſe je pak enu mallu inu naglu miloſt od GOSPVDA naſhiga Boga ſkasala, de nas je ſhe nékuliku oſtalu, kir ſmo vbeshali, de nam je dal en Klin na njegovim ſvetim mejſti, de bi naſh Bug naſhe ozhy reſvejtil, inu je enu mallu shivota dal, ker ſmo Hlapci.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Ezdra 9:8
36 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Morda je Gospod, tvoj Bog, prisluhnil besedam Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal zasramovat živega Boga, in ga bo kaznoval za besede, ki jih je Gospod, tvoj Bog, slišal. Zato vzdigni molitev za ostanek, ki se še najde!‹«


Zares, sužnji smo, toda v naši sužnosti nas naš Bog ni zapustil. Izkazal nam je naklonjenost pred perzijskimi kralji, in dali so nam pogum, da povzdignemo hišo svojega Boga in obnovimo njene ruševine, ter nam dal, da imamo trdno zavetje v Judu in Jeruzalemu.


Oh, moj Gospod, prosim, naj vendar tvoje uho prisluhne prošnji tvojega služabnika in molitvi tvojih služabnikov, ki se hočejo bati tvojega imena. Bodi danes, prosim, naklonjen svojemu služabniku in mu izkaži usmiljenje pred tem možem!« Bil sem tedaj točaj pri kralju.


Vendar jih v svojem velikem usmiljenju nisi uničil, nisi jih zapustil, kajti milostljiv in usmiljen Bog si.


da mu dušo odvrne od pogube, da mu sije svetloba živih.


Doklej bom moral dajati nasvete v svoji duši, nositi bolečino v svojem srcu dan za dnem? Doklej se bo moj sovražnik povzdigoval nad mano?


Poglej, usliši me, Gospod, moj Bog, razsvetli mi oči, sicer zaspim do smrti,


Če hodim sredi stiske, me ohranjaš pri življenju. Zoper jezo mojih sovražnikov izteguješ svojo roko in tvoja desnica mi pomaga.


Iskal sem Gospoda, in me je uslišal, vseh mojih strahov me je rešil.


Se boš vekomaj srdil nad nami, boš podaljševal svojo jezo od roda do roda?


Revež in oderuh se srečujeta, Gospod razsvetljuje oči obema.


Besede modrih so kakor osti in kakor zabiti klini: primerke v zbirki daje en pastir.


Ko bi nam Gospod nad vojskami ne prihranil ostanka, bi postali že kakor Sódoma, Gomóri bi bili podobni.


Ko ti potem Gospod nakloni počitek po tvoji muki, po tvojem trepetanju in po tvojem trdem suženjstvu, ki te je pritiskalo,


bom v svoji hiši in znotraj svojega obzidja dal prostor in ime, ki bo boljše od sinov in hčerá. Dal jim bom večno ime, ki ne bo iztrebljeno.


Kajti tako govori Visoki in Vzvišeni, ki večno prebiva in je njegovo ime sveto: Na višavi in v svetišču prebivam, sem pa hkrati pri potrtem in ponižnem v duhu, da poživljam duha ponižnim, da poživljam srce potrtim.


Med njimi pa je desetina, ki se bo spreobrnila in bo izvzeta; kakor od terebinte in od hrasta, ko ju podró, ostane korenina, bo njena korenina sveto seme.«


in rekli preroku Jeremiju: »Naj pride naša prošnja predte in moli za nas h Gospodu, svojemu Bogu, za ves ta ostanek! Saj nas je ostalo le malo od mnogih, kakor nas sam vidiš.


Nihče od ostanka Judov, ki so prišli v egiptovsko deželo, da se tam naselijo, ne bo ubežal in ne utekel, da bi se vrnil v Judovo deželo, kamor se želijo vrniti, da bi spet tam prebivali. Ne bodo se vrnili, razen nekaj ubežnikov.


glejte, bo vendarle preostal v njem ostanek, ki popelje iz njega sinove in hčere. Ti bodo prišli k vam, videli boste njihovo pot in njihova dejanja. In potolaženi boste zaradi nesreče, ki sem jo poslal nad Jeruzalem, zaradi vsega, kar sem spravil nadenj.


V dveh dneh nas bo oživil, tretji dan nas bo vzdignil in bomo živeli pred njegovim obličjem.


Gospod, slišal sem, kar je slišati o tebi, bojim se, o Gospod, tvojega delovanja. Ožívi ga v bližnjih letih, daj ga spoznati v bližnjih letih, v jezi se spomni usmiljenja!


V tvoji sredi bom ohranil ljudstvo, ponižno in ubogo, ki bo zaupalo v Gospodovo ime.


Iz nje bo izšel vogalni kamen, iz nje šotorski klin, iz nje bojni lok, iz nje bo izšel vsak od poveljnikov.


Kajti setev bo v miru, vinska trta bo dajala svoj sad, zemlja bo dajala svoj pridelek, nebo bo dajalo svojo roso. Vse to izročim v dedno last ostanku tega ljudstva.


Tako govori Gospod nad vojskami: Če se bo to zdelo čudežno v očeh ostanka tega ljudstva v tistih dneh, mar bo čudežno tudi v mojih očeh, govori Gospod nad vojskami.


In glede Izraela kliče Izaija: Tudi če bi bilo število Izraelovih sinov kakor peska ob morju, se bo rešil samo ostanek;


Kdor zmaga, ga bom naredil za steber v svetišču svojega Boga in nikoli več ne pojde iz njega. Nanj bom napisal ime svojega Boga in ime mesta svojega Boga, novega Jeruzalema, ki prihaja z neba od mojega Boga, ter svoje novo ime.


Jonatan pa ni slišal, ko je njegov oče zarotil ljudstvo. Iztegnil je konec palice, ki jo je imel v roki, ga pomočil v curek medu in ponesel roko k svojim ustom – in oči so se mu zasvetile.


Jonatan je rekel: »Moj oče je pahnil deželo v nesrečo. Poglejte vendar, kako so se mi zasvetile oči, ker sem pokusil malo tega medu!


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ