Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Ezdra 9:6 - Slovenski standardni prevod

6 Rekel sem: »Moj Bog, sramujem se in zardevam, ne da bi povzdignil svoje obličje k tebi, moj Bog. Kajti naše krivde so velike nad našo glavo in naša krivda je zrasla do nebes.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

6 Rekel sem: »Moj Bog, sramujem se in se bojim povzdigniti svoje obličje k tebi, moj Bog; zakaj naše hudobije so se nam namnožile čez glavo in naša krivda je zrastla do neba.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

6 in rečem: O Bog moj, sramujem se in bojim se povzdigniti obličje k tebi, moj Bog; zakaj krivice naše so nam zrasle nad glavo in krivda naša je dospela do neba!

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

6 inu ſim djal: MOj Bug Ieſt ſe ſramujem, inu me je ſtrah, moje ozhy gori vsdigniti h'tebi, moj Bug. Sakaj naſha pregreha je zhes naſho glavo sraſla, inu naſh dolg je velik notàr do Nebes.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Ezdra 9:6
27 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Sódomci pa so bili hudobni in so silno grešili zoper Gospoda.


pa bodo šli vase v deželi, kjer bodo ujeti, se spreobrnili in te milo prosili v deželi svojih ječarjev in rekli: Grešili smo, delali húdo in ravnali krivično –


Tam pa je bil Gospodov prerok z imenom Odéd. Šel je naproti vojski, ki je prihajala v Samarijo, in jim rekel: »Glejte, ker se je Gospod, Bog vaših očetov, razsrdil nad Judovci, vam jih je dal v roke. Vi pa ste jih pobijali z besnostjo, ki sega do neba.


Po vsem tem, kar je prišlo nad nas zaradi naših hudobnih dejanj in zaradi naše velike krivde – čeprav si nam ti, naš Bog, prizanašal bolj, kakor smo zaslužili v svoji krivdi, in nam naklonil tale ostanek –,


Gospod, Izraelov Bog, ti si pravičen, kajti ostali smo kot rešenci, kakor se ta dan vidi. Glej, pred teboj smo s svojo krivdo. Res je, da zaradi nje ne bi smeli stati pred tvojim obličjem.«


Naj bo tvoje uho čuječe in tvoje oči naj bodo odprte, da prisluhneš prošnji svojega služabnika. Noč in dan zdaj opravljam molitve pred teboj za Izraelove sinove, tvoje služabnike. Priznavam grehe Izraelovih sinov, grehe, s katerimi smo grešili zoper tebe. Tudi jaz in hiša mojega očeta smo grešili.


Glej, premajhen sem. Kaj naj ti odgovorim? Svojo roko si polagam na usta.


Nič zdravega ni na mojem mesu zaradi tvoje togote, ni miru na mojih kosteh zaradi mojega greha.


Zakaj moje krivde so mi zrasle čez glavo kakor težko breme, pretežke so postale zame.


Vrnil se je h Gospodu in rekel: »Oh, to ljudstvo je zagrešilo velik greh: naredili so si bogove iz zlata.


Pridite, pravdajmo se, govori Gospod: Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg, če so rdeči kakor bagrenina, bodo beli kakor volna.


Kajti naši prestopki pred teboj so številni in naši grehi pričajo zoper nas. Da, naši prestopki so pred nami, svoje krivde poznamo.


Zato se je deževje odmaknilo in ni bilo pomladnega dežja. Vendar si imela čelo vlačuge, prav nič sram te ni bilo.


Da, potem ko sem se obrnil proč, sem se skesal, potem ko sem bil poučen, sem se tolkel po kolku: Sram me je bilo in tudi zardel sem, ker sem prenašal sramoto svoje mladosti.«


Hoteli smo ozdraviti Babilon, pa ni ozdravel. Zapustite ga! Pojdimo vsak v svojo deželo! Kajti do neba sega njegova sodba, vzdiguje se do oblakov.


Mar se sramujejo, ker so počenjali gnusobo? Ne, sploh se ne sramujejo, sploh ne znajo zardeti. Zato bodo padli s tistimi, ki padajo, se spotaknili ob času njih kaznovanja, govori Gospod.«


Mar se sramujejo, ker so počenjali gnusobo? Ne, sploh se ne sramujejo, ne znajo zardeti. Zato bodo padli s tistimi, ki padajo, se spotaknili ob času njih kaznovanja, govori Gospod.


Mi smo bili nezvesti in nepokorni; ti nam nisi odpustil.


da se osramočena spomniš tega in od sramu ne odpreš več ust, ko ti odpustim vse, kar si počela, govori Gospod Bog.


»›Priznali bodo svojo krivdo in krivdo svojih očetov, da so nezvesto ravnali proti meni, da so se mi celó postavljali po robu,


Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹


Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹


Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj je njihov konec smrt.


Zakaj njegovi grehi so se nagrmadili do neba in Bog se je spomnil njegovih krivic.


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ