Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Daniel 12:7 - Slovenski standardni prevod

7 Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodami reke – imel je vzdignjeno desnico in levico proti nebu –, da je prisegel pri večno Živem: »V času, dveh časih in polovici časa; ko bo dovršeno razbijanje roke svetega ljudstva, se bo to vse zgodilo.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

7 Slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodo reke, ko je povzdignil desnico in levico proti nebu in prisegel pri večno Živem: »Za en čas, dva časa in polovico časa, ko bo dokončano uničenje moči svetega ljudstva, se bo vse to spolnilo.«

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

7 In slišal sem moža, oblečenega v platno, ki je bil nad vodo reke, ko je povzdignil desnico in levico proti nebu in prisegel pri njem, ki živi vekomaj: Čas, dva časa in pol časa; in ko dokončajo drobljenje moči svetega ljudstva, se vse te reči dopolnijo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

7 Inu on bo ſvojo muzh v'te deshele poſlal, inu Egypt nebo njemu vbeshal:

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Daniel 12:7
30 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Kakor živi Bog, ki mi je vzel pravico, Mogočni, ki mi je raztožil dušo,


Imenovali vas bodo Sveto ljudstvo, Gospodovi odkupljenci, in tebe bodo imenovali Iskana, Nezapuščena prestolnica.


Če boš resnicoljubno, prav in pravično prisegal: »Kakor živi Gospod«, bodo narodi blagoslovljeni v njem in se bodo ponašali z njim.


Reci jim: Tako govori Gospod Bog: Tisti dan, ko sem izvolil Izraela, sem slovesno prisegel potomcem Jakobove hiše in se jim dal spoznati v egiptovski deželi. Slovesno sem jim prisegel in rekel: »Jaz sem Gospod, vaš Bog.«


Povzdignil sem svoje oči in videl: Glej, v platno oblečen mož in okoli ledij je imel pas iz čistega zlata.


Severni kralj se bo vrnil, zbral bo množico, še večjo kakor prej, in ob koncu časov bo zagotovo prišel z veliko vojsko in obilnim pratežem.


In rekel je možu, oblečenemu v platno, ki je bil nad vodami reke: »Kdaj bo konec čudežnih stvari?«


Slišal sem, pa nisem razumel. In rekel sem: »Moj gospod, kakšen bo konec tega?«


»Ob koncu dni sem jaz, Nebukadnezar, povzdignil oči v nebo in razum se mi je povrnil. Slavil sem Najvišjega, hvalil in poveličeval večno Živega: Kajti njegova oblast je večna oblast in njegovo kraljestvo je iz roda v rod.


Zdaj jaz, Nebukadnezar, hvalim, slavim in poveličujem kralja nebes, kajti vsa njegova dela so resnična, njegova pota pravična. Tiste pa, ki hodijo v prevzetnosti, more tudi ponižati.«


Gledal sem in ta rog se je spustil v boj s svetimi in zmagoval nad njimi,


Drzne besede bo govoril zoper Najvišjega, uničeval bo svete Najvišjega; in prizadeval si bo spremeniti čase in postavo. Ti bodo izročeni v njegove roke za čas, dva časa in polovico časa.


Rekel mu je: »Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetišče do svoje pravice.«


Njegova moč se bo okrepila, vendar ne z njegovo lastno močjo. Izmišljal si bo osupljive reči in imel bo uspeh v svojih delih. Pogubil bo mogočne in ljudstvo svetih.


Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali.


Padalo bo pod ostrim mečem in v sužnost ga bodo vlačili med vse narode. Jeruzalem pa bodo teptali narodi, dokler se ne izpolnijo časi narodov.«


da te postavi visoko v hvali, imenu in sijaju nad vse narode, ki jih je naredil, in da boš sveto ljudstvo Gospodu, svojemu Bogu, kakor je govoril.


Zakaj Gospod bo svojemu ljudstvu prisodil pravico, s svojimi služabniki bo imel sočutje, ko bo videl, da jim je roka oslabela in ni več ne sužnja ne svobodnjaka.


Dà, proti nebu bom vzdignil roko in rekel: Kakor jaz živim na veke!


Kajti sveto ljudstvo si Gospodu, svojemu Bogu; Gospod, tvoj Bog, te je izbral, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje.


Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč.


Toda ženi sta bili dani dve perutnici velikega orla, da bi odletela na svoje mesto v puščavi: tam naj bi se hranila čas, dva časa in pol časa, daleč od kače.


Žena pa je pobegnila v puščavo, kjer ji je Bog pripravil zavetje, da bi jo tam hranili tisoč dvesto šestdeset dni.


Zvéri so bila dana usta, s katerimi je govorila objestnosti in bogokletstva. Dana ji je bila oblast, da to počenja dvainštirideset mesecev.


je štiriindvajset starešin popadalo pred sedečim na prestolu in molilo njega, ki živi na veke vekov, ter metalo svoje vence pred prestol in govorilo:


In kadar so ta živa bitja izrekala slavo, čast in zahvalo njemu, ki sedi na prestolu in živi na veke vekov,


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ