Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




Daniel 10:16 - Slovenski standardni prevod

16 Toda glej, nekdo, ki je bil podoben človeškim sinovom, se je dotaknil mojih ustnic in odprl sem usta ter govoril. Rekel sem temu, ki je stal pred menoj: »Moj gospod, ob tej prikazni so me obšle bolečine in nisem obdržal moči.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

16 Toda glej, kakor s človeško roko se je nekdo dotaknil mojih ustnic, da sem mogel svoja usta odpreti in govoriti. Tako sem rekel temu, ki je stal pred menoj: »Moj Gospod, pri tej prikazni so prišle nadme bolečine in nisem imel več moči.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

16 In glej, nekdo, podoben sinom človeškim, se dotakne ustnic mojih; tedaj odprem usta in govorim in rečem tistemu, ki je stal pred menoj: Gospod moj, zavoljo te prikazni so me prevzele bolečine in nič moči mi ni ostalo.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

16 INu pole, edèn, enimu zhloveku podoben, je moja uſtna doteknil. Tedaj ſim jeſt moja uſta odpérl, inu ſim govoril, inu djal h'timu, kateri je pred mano ſtal: Moj Goſpud, moji ſklepi ſe meni treſſó, pred to Prikasno, inu jeſt némam vezh mozhy.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




Daniel 10:16
29 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Mojzes pa je rekel Gospodu: »O Gospod, nikoli nisem bil spreten v besedah, ne včeraj, ne predvčerajšnjim, pa tudi zdaj ne, odkar govoriš s svojim služabnikom; kajti moja usta so okorna in moj jezik okoren.«


In je rekel: »O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!«


Kajti kjer je veliko modrosti, je veliko žalosti, kdor si veča znanje, si veča bolečino.


Dotaknil se je mojih ustnic in rekel: »Glej, tole se je dotaknilo tvojih ustnic, tvoja krivda je izbrisana, tvoj greh je odpuščen.«


Potem je Gospod iztegnil svojo roko in se dotaknil mojih ust; Gospod mi je rekel: »Glej, svoje besede polagam v tvoja usta.


Vrh nebesnega oboka, ki je bil nad njihovimi glavami, je bilo nekaj, kar je bilo videti kakor kamen safír, podobno prestolu. Na tem, kar je bilo videti kot prestol, je bila zgoraj postava, podobna človeku.


Ko pa bom govoril s teboj, ti bom odprl usta in rekel jim boš: »Tako govori Gospod Bog.« Kdor posluša, posluša; kdor noče, noče; kajti uporna hiša so.


A Gospodova roka je bila nad menoj tisti večer, preden je prišel ubežnik. Odprl mi je usta, še preden je oni zjutraj prišel k meni. Usta so se mi odprla in nisem bil več nem.


Slišal sem, pa nisem razumel. In rekel sem: »Moj gospod, kakšen bo konec tega?«


to si ti, o kralj! Rastel si in postal močan; tvoja veličina je rastla in dosegla nebo in tvoja oblast je do konca zemlje.


Jaz, Daniel, sem bil v svojem duhu globoko pretresen in videnja moje glave so me zmedla.


Tukaj je konec poročila. Mene, Daniela, so moje misli strašno zmedle in moja barva se je spremenila, reč pa sem ohranil v srcu.


Zgodilo pa se je, ko sem jaz, Daniel, gledal videnje ter ga skušal razumeti, glej, stal je nasproti meni nekdo, ki je imel podobo moža.


Prišel je tja, kjer sem stal. Ko je prihajal, sem se ustrašil in padel na svoj obraz. Rekel mi je: »Vedi, sin človekov, da videnje velja za poslednji čas.«


Ko je govoril z menoj, sem omamljen ležal pred njim z obrazom na tleh. Potem se me je dotaknil in me postavil, kjer sem prej stal.


Jaz, Daniel, pa sem oslabel in bil bolan nekaj dni. Potem sem vstal, da uredim kraljeve zadeve; vendar sem zaradi prikazni še naprej ostal zbegan, kajti nisem je mogel razumeti.


in ko sem še govoril v molitvi, je ob večerni daritvi mož Gabriel, ki sem ga na začetku gledal v videnju, naglo priletel k meni.


Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga.


Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati.


Tomaž mu je odgovoril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!«


Rekel je: »Ne, marveč poveljnik Gospodove vojske sem. Pravkar sem prišel.« Józue je padel s svojim obrazom na zemljo in se mu poklonil. Rekel mu je: »Kaj ima moj gospod povedati svojemu hlapcu?«


in sredi med svečniki nekoga, ki je bil podoben Sinu človekovemu. Oblečen je bil v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom.


Manóah je tedaj molil h Gospodu in rekel: »Prosim, Gospod, Božji mož, ki si ga poslal, naj vendar pride še enkrat k nama in naju pouči, kaj naj storiva z dečkom, ki se bo rodil.«


Gideón mu je rekel: »Toda, moj gospod, če je Gospod z nami, zakaj nas je potem vse to zadelo? Kje so vsa njegova čudežna dela, o katerih so nam pripovedovali naši očetje, ko so rekli: ›Ali nas ni Gospod izpeljal iz Egipta?‹ Zdaj pa nas je Gospod zavrgel in izročil v roke Midjáncem.«


Rekel mu je: »Toda, moj gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodbina je najrevnejša v Manáseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.«


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ