Biblia Todo Logo
အွန်လိုင်း သမ္မာကျမ်းစာ

- ကြော်ငြာတွေ -




5 Mojzes 32:15 - Slovenski standardni prevod

15 Pa Ješurún se je zredil in začel brcati – zredil si se, postal tolst in se razširil – in je zapustil Boga, ki ga je naredil, in zaničeval je Skalo svoje rešitve.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Ekumenska izdaja

15 Pa Ješurun se je zredil in je brcal – postal si debel, tolst in gladek – in je zavrgel Boga, ki ga je ustvaril, in zaničeval Skalo svojega rešenja.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Chráskov prevod

15 In Ješurun je odebelel in je brcal; odebelil si se in izpital in močan si postal – tedaj je zapustil Boga, ki ga je ustvaril, in za malo je štel Skalo rešenja svojega.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ

Dalmatinova Biblija 1584

15 KAdar je pak Israel debèl inu ſit bil, je on bèrzal, on je tolſt inu debèl, inu mozhan poſtal. Inu je Bogá sapuſtil, kir ga je ſturil, inu je sa nizh dèrshal, to Skalo ſvojga Isvelizhanja.

အခန်းကိုကြည့်ပါ။ ကော်ပီ




5 Mojzes 32:15
41 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ  

Naj živi Gospod, slavljena moja skala, naj bo vzvišen Bog, skala moje rešitve,


Toda izneverili so se Bogu svojih očetov in se vlačugali z bogovi narodov te dežele, ki jih je Bog pokončal pred njimi.


Ko si je Roboám utrdil kraljevsko oblast in postal močan, je zapustil Gospodovo postavo, in z njim ves Izrael.


Ko pa je postal mogočen, se je njegovo srce prevzelo, da je ravnal pogubno. Izneveril se je Gospodu, svojemu Bogu, in je šel v Gospodov tempelj, da bi na kadilnem oltarju opravil kadilno daritev.


Zavzeli so utrjena mesta in rodovitno zemljo, v last so dobili hiše, polne vsega dobrega, izkopane vodnjake, vinograde in oljčnike ter obilje sadnega drevja. Jedli so, se nasitili, se okrepili in se naslajali v tvoji veliki dobroti.


Toda postali so uporni, ločili so se od tebe, vrgli so tvojo postavo za svoj hrbet. Ubijali so tvoje preroke, ki so jih opominjali, da bi jih vrnili k tebi; počeli so velika bogokletstva.


Obraz si je pokril s tolščo, nabral si je masti na ledja.


Spoznajte, da je Gospod Bog: on nas je naredil in mi smo njegovi, njegovo ljudstvo, čreda njegove paše.


Njihovo srce je brez čuta kakor mast, jaz se naslajam ob tvoji postavi.


Svoje brezčutno srce so zaprli, njihova usta govorijo prevzetno.


Sinovi tujcev podležejo, prihajajo iz svojih utrdb.


Njihove oči izstopajo iz zamaščenosti, domišljavosti njihovih src prekipevajo.


Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele; široko odpri usta, da jih napolnim.


Na morje bom položil njegovo roko, na veletoke njegovo desnico.


On me bo klical: »Moj oče si ti, moj Bog, skala moje rešitve.«


Pojdite, vriskajmo Gospodu, vzklikajmo skali našega odrešenja.


Gorje, pregrešni narod, ljudstvo, obteženo s krivdo, zarod hudodelcev, izprijeni otroci! Zapustili so Gospoda, zavrgli so Svetega Izraelovega, obrnili so mi hrbet.


Zdaj pa tako govori Gospod, tvoj stvarnik, o Jakob, tvoj upodabljavec, o Izrael: Nikar se ne boj, saj sem te odkupil, poklical sem te po imenu: moj si!


Tako govori Gospod, ki te je naredil, te oblikoval od materinega telesa in ti pomaga: Ne boj se, moj služabnik, Jakob, Ješurún, ki sem ga izvolil!


Otôpi srce temu ljudstvu, otéži mu ušesa, zatisni mu oči: da ne bo videlo s svojimi očmi, ne slišalo s svojimi ušesi, da njegovo srce ne bo razumelo, da se ne bo spreobrnilo in ne bo ozdravelo!«


O, kakšen rod ste! Glejte vendar na Gospodovo besedo! Ali sem postal puščava za Izraela, dežela goste teme? Zakaj govori moje ljudstvo: »Lahko se potikamo okrog, k tebi ne pridemo več«?


Mar dekle pozabi svoj nakit, nevesta svoj okrasni pas? Moje ljudstvo pa me pozablja že brezštevilne dni.


Tako govori Gospod: Kaj so vaši očetje našli krivičnega na meni, da so se oddaljili od mene, da so šli za puhlimi maliki in postali puhli?


debeli so in zavaljeni. Njihova hudobija presega vse meje; ne zavzemajo se za pravico, pravico sirote – in vendar uspevajo! Ne prisojajo pravice ubogim.


Kako naj ti torej odpustim? Tvoji sinovi so me zapustili in prisegali pri njih, ki niso Bog. Nasičeval sem jih, pa so prešuštvovali, v vlačugini hiši so se gnetli.


tako da bom prijel Izraelovo hišo za srce: vse, ki so se mi zavoljo svojih malikov odtujili.


Bili so kakor na svojem pašniku in se sitili, nasitili so se in njihovo srce se je prevzelo, zato so me pozabili.


Več kot jih je, bolj grešijo proti meni, njihovo slavo bom spremenil v sramoto.


Otopelo je namreč srce temu ljudstvu; z ušesi so težko slišali in zatisnili so si oči, da ne bi z očmi videli, da ne bi z ušesi slišali, da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil.


Rekel je: »Kdo si, Gospod?« Glas pa je odgovoril: »Jaz sem Jezus, ki ga ti preganjaš.


In Gospod je rekel Mojzesu: »Glej, ti boš legel k svojim očetom. To ljudstvo pa se bo vzdignilo in se bo v svoji sredi vlačugalo s tujimi bogovi dežele, v katero pojde. Mene pa bo zapustilo in prelomilo mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njim.


Kajti ko ga pripeljem v deželo, v kateri se cedita mleko in med, za katero sem prisegel njegovim očetom, bo jedlo, se nasitilo in se zredilo, potem se bo obrnilo k drugim bogovom in jim služilo, mene pa zavrglo in prelomilo mojo zavezo.


Skala je, popolno je njegovo delo, zakaj vsa njegova pota so prava; zvest Bog je in v njem ni krivice, pravičen je in iskren.


Ali tako vračate Gospodu, bedasto in nespametno ljudstvo? Mar ni tvoj oče, ki te je ustvaril, ki te je naredil in te utrdil?


Nihče ni kakor Bog Ješurúnov: po nebu se vozi tebi v pomoč in nad oblaki v svojem veličastju.


In vstal je kralj v Ješurúnu, ko so se zbrali poglavarji ljudstva in z njimi Izraelovi rodovi.


Izraelovi sinovi so spet delali, kar je hudo v Gospodovih očeh. Služili so Báalom in Astartam, bogovom Aráma, bogovom Sidóna, bogovom Moába, bogovom Amónovih sinov in bogovom Filistejcev. Gospoda pa so zapustili in mu niso služili.


Zakaj torej teptate mojo klavno in jedilno daritev, ki sem ju določil za svoje prebivališče? Zakaj ceniš svoja sinova bolj kot mene, da se redite z najboljšimi deli vseh jedilnih daritev mojega ljudstva Izraela?


ကြှနျုပျတို့နောကျလိုကျပါ:

ကြော်ငြာတွေ


ကြော်ငြာတွေ