2 Kralji 6:5 - Slovenski standardni prevod

⁵ Ko pa je eden izmed njih podiral deblo, mu je železno rezilo padlo v vodo. Zavpil je in rekel: »Joj, gospod! Pa še izposojeno je!«

Ekumenska izdaja

⁵ In ko je eden izmed njih sekal bruno, mu je železo padlo v vodo. Zavpil je: »Oh, gospod! Povrh je še izposojeno.«

Chráskov prevod

⁵ In ko eden seka drevo, mu pade železo v vodo, in zavpije in reče: Gorje, moj gospod, saj še to sem vzel naposodo!

Dalmatinova Biblija 1584

⁵ Inu kadar je edèn enu drivu bil poſſekal, je tu shelésu notèr vudo padlu. Inu on je vpil, inu djal: Ah ve moj Goſpud, inu letu ſim jeſt tudi na puſſodo vsel:

2 Kralji 6:5 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

2 Kralji 3:10

Izraelov kralj je rekel: »Gorje, Gospod je poklical te tri kralje, da bi jih dal Moábcem v roke!«

2 Kralji 4:7

Prišla je to povedat Božjemu možu. Rekel je: »Pojdi, prodaj olje in poplačaj dolgove. S preostankom pa preživljaj sebe in svoja sinova!«

2 Kralji 6:15

Ko je sluga Božjega moža naslednje jutro zgodaj vstal in šel iz mesta, glej, je bila okrog mesta vojska s konji in z bojnimi vozovi. Njegov služabnik mu je rekel: »Joj, gospod, kaj naj storimo?«

2 Kralji 6:4

Šel je torej z njimi. Ko so prišli do Jordana, so sekali les.

2 Kralji 6:6

Božji mož je rekel: »Kam je padlo?« Ko mu je pokazal mesto, je odrezal palico in jo vrgel tja, in železno rezilo je priplavalo na vrh.

Psalmi 37:21

Krivični si izposoja, a ne vrača, pravični pa je usmiljen in daje.

Pridigar 10:10

Če je sekira topa in kdo nenabrušeno vihti, mora napenjati moči; bolje je uporabiti modrost.

Izaija 10:34

Drevesa gostega gozda bodo padla pod sekiro, Libanon se bo prevrnil v svojem veličastvu.

Oznanost 18:10

Od daleč bodo stali iz strahu pred njegovimi mukami in vpili: »Gorje, gorje, véliko mesto, Babilon, mogočno mesto, zakaj v eni uri je prišla tvoja obsodba!«

Oznanost 18:16

ter govorili: »Gorje, gorje, véliko mesto, ki si bilo oblečeno v tančico, v bager in škrlat, bleščeče okrašeno z zlatom, z dragimi kamni in biseri,

Oznanost 18:19

Glavo so si potresli s prahom ter vpili, jokali in tožili, rekoč: »Gorje, gorje, véliko mesto, od katerega razkošja so obogateli vsi, ki so imeli ladje na morju, zakaj v eni uri je bilo opustošeno!