1 Mojzes 47:9 - Slovenski standardni prevod

⁹ Jakob je rekel faraonu: »Dni mojega popotovanja je sto trideset let; malo jih je in huda so bila leta mojega življenja in ne dosegajo let življenja mojih očetov v dnevih njihovega popotovanja.«

Ekumenska izdaja

⁹ Jakob je odgovoril faraonu: »Dni mojega popotovanja je sto trideset let; malo jih je in hudi so bili dnevi mojega življenja in ne dosegajo dnevov življenja mojih očetov, ki so jih prebili na svojem popotovanju.«

Chráskov prevod

⁹ Jakob pa reče Faraonu: Dni popotovanja mojega let je sto trideset let. Malo je dni življenja mojega in hudi so bili in ne dosežejo let življenja očetov mojih v dnevih njih popotovanja.

Dalmatinova Biblija 1584

⁹ Iacob je djal k'Pharaonu: Ta zhas mojga oſobenjovanja je ſtu inu trydeſſet lejt, majhin inu hud je ta zhas mojga lebna, inu nej doſſegèl ta zhas moih Ozhetou v'nyh oſſobenjovanju.

1 Mojzes 47:9 ပူးပေါင်းရင်းမြစ်များ

1 Mojzes 11:11

Potem ko se mu je rodil Arpahšád, je Sem živel še petsto let in rodili so se mu sinovi in hčere.

1 Mojzes 35:28

Izakovih dni je bilo sto osemdeset let.

1 Mojzes 47:28

Jakob pa je živel v egiptovski deželi sedemnajst let in vseh Jakobovih dni, let njegovega življenja, je bilo sto sedeminštirideset let.

1 Mojzes 47:8

In faraon je rekel Jakobu: »Koliko let je tvojega življenja?«

1 Mojzes 5:27

In vseh Matuzalemovih dni je bilo devetsto devetinšestdeset let. Potem je umrl.

1 Mojzes 50:26

Jožef je umrl star sto deset let. Balzamirali so ga in položili v krsto v Egiptu.

1 Kroniška 29:15

Mi smo le tujci in gostači pred tabo kakor vsi naši očetje; kakor senca so naši dnevi na zemlji in nobenega upanja ni.

Jobova knjiga 14:1

Človek, rojen iz žene, živi malo časa in je poln trepetanja.

Psalmi 119:19

Jaz sem tujec na zemlji, ne skrivaj pred menoj svojih zapovedi.

Psalmi 119:54

Pesmi so mi postali tvoji zakoni v hiši mojega popotovanja.

Psalmi 39:12

S kaznijo za krivdo moža strahuješ, razjedaš kakor molj njegovo dragocenost: le dih je vsak človek. Sela.

Psalmi 39:13

Gospod, usliši mojo molitev, poslušaj moje vpitje, ne bodi gluh za moje solze, saj sem le gost pri tebi, priseljenec kakor vsi moji očetje.

Psalmi 39:5

Gospod, daj mi spoznati moj konec, kolikšna je mera mojih dni, spoznati hočem, kako sem minljiv.

2 Mojzes 6:4

Sklenil sem tudi zavezo z njimi, da jim bom dal kánaansko deželo, deželo tujčevanja, v kateri so živeli kot tujci.

2 Mojzes 7:7

Mojzes je bil, ko sta govorila faraonu, star osemdeset let, Aron pa triinosemdeset.

2 Korinčanom 5:6

Zato smo vedno pogumni, čeprav vemo, da smo zdoma in daleč od Gospoda, dokler smo doma v tem telesu,

5 Mojzes 34:7

Mojzes pa je imel, ko je umrl, sto dvajset let; oko mu ni otemnelo in moč ga ni zapustila.

Hebrejcem 13:14

saj nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje.

Jakob 4:14

a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine.

Jozue 24:29

Po teh dogodkih je Gospodov služabnik, Nunov sin Józue umrl, star sto deset let.

1 Peter 2:11

Ljubi, opominjam vas kot tujce in priseljence! Zdržite se mesenih poželenj, ki se bojujejo proti duši.