Vakerela lava pro Nekbareder, trapinela le svete manušen le Devleskren a kamela te čerinel o sveta inepi the o zakoni. Ena leske dine andro vasta pro časos, duj časi the jepaš časos.
Tire jakha hine igen žuže, našťi dikhes pro nalačhipen; našťi dikhes, sar vareko dukhavel avres! Akor soske domukes le ňevernenge te kerel o bini? Soske sal čhit, sar o bijedevleskro chal tele oles, ko hino spravodľiveder sar ov?
a phenďa leske: „Dojekh manuš thovel pro skamind ešeb e lačhi mol, a sar imar o hosci buter pile, paľis del e goreder. Ale tu mukľal e lačhi mol dži akana!“
Sas lake diňi e zor, hoj te del duchos andro obrazis la šelmakro, hoj oda obrazis te vakerel a te kerel, hoj te aven murdarde savore, ko na banďona anglo obrazis la šelmakro.
Džanav, kaj bešes – ode, kaj hin o tronos le satanoskro. Ale ľikeres tut mire navestar a na preačhiľal andre ma te pačal, aňi andre ola dživesa, sar svedčinelas o Antipas, miro pačivalo švedkos, saves murdarde andre tumaro foros, kaj bešel o satan.