Me som tuha a chraňinava tut všadzik, kaj ča džaha, a anava tut pale andre kadi phuv. Na omukava tut, medik na kerava oda avke, sar tuke diňom lav, hoj kerava.“
O Laban lestar phučľa: „Sar kames, hoj tuke te počinav?“ „Ňič man ma de,“ odphenďa o Jakob. „Ale te kereha kadi jekh veca prekal mande, ta dureder tuke pašinava tire bakren.
Muk tut andre buči a ma dara! Ma dara tut a ma izdra, bo o RAJ o Del, miro Del, ela tuha. Na omukela tut a na odvisarela pes tutar, medik na dokereha savore buča pro Chramos, andre savo paľis le RAJESKE služinena.
Tire jakha te na žadinen ňič, so hin avreskro; te na žadinen aňi leskro kher aňi leskra romňa aňi leskre sluhen aňi leskra gurumňa aňi leskre somaris aňi ňič aver, so patrinel avreske!“
O čore the o slaba roden o paňi, ale nane; e čhib lenge šučol avri smedostar. Me, o RAJ, lenge odphenava pro modľitbi, me, o Del le Izraeloskro, len na omukava.
Ľidžava le koren pal o drom, savo na prindžaren, ľidžava len pal o chodňiki, so na džanen. Čerinava lengro kaľipen pro švetlos a rovňinava avri o bange droma. Kala hin ola veci, save kerava, a na omukava len.
Avke ke tu aven mire manuša, zdžan pes a bešen peske paš tute, hoj te šunen tire lava, ale na keren oda, so lenge phenes. Le mujenca vakeren pal o kamiben, ale andro jilo lenge džal pal o napačivalo barvaľipen.
„Vašoda tumenge phenav: Ma trapinen tumen pal tumaro dživipen, so chana a so pijena, aňi pal tumaro ťelos, so urena. Či nane o dživipen buter sar o chaben a o ťelos sar o gada?
te pašľol avre romňenca, te kamel igen o barvaľipen, te kerel varekaske o nalačho, te klaminel, ňisostar pes te na ladžal, te zavidzinel, te vakerel namištes pal aver, te ľidžal pes upre a te kerel o diliňipen.
Avke lestar phučle the varesave slugaďa: „Amenge so kampel te kerel?“ Phenďa lenge: „Ňikastar ma kiden avri o love zoraha a ňikas ma trapinen. Aven spokojna oleha, so zaroden!“
Ola, so hine sadzimen andro trňi, hine ola, ko šunen o lav, ale o starišagi, o barvaľipen the o kiňešagi le dživipnaskre len tasaven andre a nane lendar chasna.
Ale pisinďom tumenge, hoj tumen te na zdžan ole dženeha, savo pal peste phenel, hoj hino phral – ale hino lubaris, hino izdrado pal o love, abo modlaris, abo košel a pijel, abo hino živaňis. Kajse dženenca aňi ma chan!
aňi ola, ko čoren, aňi ola, ko izdran pal o love, aňi o pijaka, aňi ola, ko košen, aňi o živaňa. Ňiko kajse dženendar na zďeďinela o kraľišagos le Devleskro.
Avke sar oda mušinel te avel maškar o čhave le Devleskre, te na pes aňi leperel maškar tumende o lubipen, vaj o džungale veci, abo hoj vareko ela hamišno.
Bo mištes džanen, hoj ňisave manušes, ko kerel o lubipen, abo o džungale veci, abo hino igen lakomo – bo o lakomstvo hin sar modloslužba – nane ňisavo than andro kraľišagos le Kristoskro the le Devleskro.
Dikhľom maškar o veci andro Jericho šukar šinariko plašťos, ajse duj kili rup, the jekh somnakuňi cehla phari vaj jepaš kilos. Avke len igen kamavas, hoj mange len iľom. Garuďom len andre miro stanos tel e phuv a o rup hino dži telal.“
Lengre jakha džan igen pal o lubipen a o bini lenge nane šoha dos; odcirden le slabe manušen a lengre jile hine vicvičimen andre chamťivosť. On hine prekošle manuša.
No ola falošna učiťeľa kamena ča o love, vašoda tumenca thovena avri a phenena tumenge oda, so peske gondoľinde avri. Le Devleskro sudos kale falošne učiťeľenge imar hino pripravimen čirla a Oda, ko len zňičinela, na sovel.
Vigos lenge! Bo gele ajse dromeha sar o Kain. Vaš o love pes dine te cirdel andro diliňipen avke sar o Balaam. A mule avke sar o Korach, bo pes vzburinde sar the ov.