hoj lenge te phundraves o jakha, hoj pes te visaren le kaľipnastar ko švetlos a le bengeskra zoratar ko Del, hoj pes lenge te odmuken o bini a te chuden o than maškar ola, so pačabnaha andre ma ačhile sveta.‘
Bo o Del, savo phenďa: „Mi švicinel o švetlos andral o kaľipen!“, labarďa o švetlos the andre amare jile a anďa o vidňišagos, hoj te prindžaras e slava le Devleskri, savi dičhol pro muj le Ježišoskro Kristoskro.
Pal kajci časos imar tumen kamľan te avel učiťeľa, ale mek tumenge kampel, hoj tumen pale vareko te sikavel ola ešebna zakladi le Devleskre lavendar. Bo mek furt san ajse, kaske kampel thudoro a na o zoralo chaben.
Se o Del hino čačipnaskro a na bisterel pre tumari buči, aňi pre tumaro kamiben, so presikaďan leskre naveske, sar služinenas le Devleskre manušenge a mek furt služinen.
Ma bister pre oda, kaj salas a khatar peľal avri, visar tut ole binendar a ker oda, so ešeb kerehas. Ale te tut na visareha le binendar, avava pre tu a čhalavava tiro svietňikos pal leskro than.
Ma bister pre oda, so priiľal a šunďal, doľiker oda a visar tut le binendar! Dikh, hoj te na zasoves, bo avava pre tu sar o živaňis a aňi na džaneha, savi ora pre tu avava.