O ňebos savoreha, so andre hin, našavela e zor, o ňebos pes pačarela andre sar o zvitkos, a savoro pro ňebos perela tele avke sar o šuke prajti pal o viňičis, avke sar o šuke figi pal o figovňikos.
Ko ada kerel a ko domukel, hoj pes kada te ačhel? Oda, ko oda kerelas ešebnovarestar andre savore pokoleňja. Me, o RAJ, som o ešebno a avava the o posledno – Me Som!“
Dikhen upre pro ňebos! Dikhen tele pre phuv! O ňebos našľola sar o thuv, e phuv rozperela sar o gada a o manuša pre phuv merena sar o muchi. Ale miro spaseňje ľikerela pro furt a miro spravodľišagos šoha na našľola.
bo chala len o moľos avke sar o gada; o kirmo len chala sar e vlna. Ale miro spravodľišagos ľikerela furt a miro spaseňje pal jekh pokoleňje pre aver.“
Oda, hoj phenel „mek jekhvar“, igen mištes sikavel pre oda, hoj ola stvorimen veci, so ena čhalade, ena ile het, hoj te ačhen ča ola veci, so pes našťi čhalaven.
savo phenďa: „Oda, so dikhes, pisin andro zvitkos a bičhav le efta zborenge [save hine andre Azija]: Andro Efezus, andre Smirna, andro Pergamos, andre Tiatira, andro Sardis, andre Filadelfia the andre Laodikea.“