Me somas the ode, sar kerďa o hraňici le moroske, hoj te na prečhorďon o paňa dureder, sar lenge prikazinďa, a the ode, kaj merinelas o zakladi la phuvakre.
Ko merinďa avri savore paňa le moroskre peskra burňikaha abo ko odmerinďa calo ňebos peskre anguštenca? Ko thoďa savori phuv pro svetos andre mjerkica abo ko odvažinďa savore verchi the brehi pre vaha?
Kada phenel o Del, o RAJ, so stvorinďa o ňebos a nacirdňa les, so rozcirdňa e phuv savoreha, so upre barol; o Del, so del o dichos le manušen pre phuv the o duchos olen, ko pal late phiren:
Bisterďal pro RAJ, pre tiro Stvoriťeľis, pre oda, ko nacirdňa o ňebos a zathoďa e phuv? Sako džives sal andre bari dar, bo oda, ko tut trapinel, hino choľamen a hino pripravimen tut te zňičinel. Ale kaj hin akana e choľi oleskri, ko tut trapinel?
Dikhen upre pro ňebos! Dikhen tele pre phuv! O ňebos našľola sar o thuv, e phuv rozperela sar o gada a o manuša pre phuv merena sar o muchi. Ale miro spaseňje ľikerela pro furt a miro spravodľišagos šoha na našľola.
A sar dikhena upre pro ňebos a dikhena o kham, o čhonoro the o čercheňa – savoro, so hin andro ňebos – ma den tumen te scirdel, hoj tumen lenge te klaňinen a te lašaren len. Se o RAJ, tumaro Del, len diňa savore narodenge tel calo ňebos.
Oda, hoj phenel „mek jekhvar“, igen mištes sikavel pre oda, hoj ola stvorimen veci, so ena čhalade, ena ile het, hoj te ačhen ča ola veci, so pes našťi čhalaven.
„Le aňjeloske andre khangeri Laodikea pisin: Kada phenel oda, ko pes vičinel Amen, oda pačivalo the čačipnaskro švedkos, oda, ko hino upral savoreste, so o Del stvorinďa.