Te ov pes rozhodňinel, hoj na kerela ňič, ko les šaj obviňinel? Te garuvel peskro muj, ko les šaj dikhel? Se ov vladňinel upral dojekh narodos the manuš,
Či šaj vaš o lačho te počinel nalačhipnaha? No on mange kopaľinde avri e bari chev! Leper tuke, hoj ačhavas angle tute mangavas tut vaš lenge, hoj lendar te visares tiri choľi.
Andral lengre khera mi šunďol o baro roviben, sar pre lende jekhvareste bičhaveha le zbujňiken, bo kopaľinde avri e chev, hoj man te chuden, a thode tel mire pindre e pasca.
Sar pal oda šunďom, savoro andre ma izdralas, daratar mange izdranas o vušta, andro kokala mange avľa o slabišagos a poddžanas mange o khoča. Ľikerav avri a užarav pro džives le pharipnaskro, savo avela pro manuša, so pre amende džan.
Avke dikhas, hoj o Raj džanel te cirdel avri le pobožne manušen andral o pokušeňje, ale ňespravedľive manušen te mukel avke, medik na ena potrestimen pro Sudno džives.
O narodi pes choľarde, ale avľa tiri choľi the o časos te sudzinel le mulen a te odmeňinel tire sluhen, le proroken, le Devleskre manušen the olen, ko pes daran tire navestar, le ciknen the le baren; avľa o časos, hoj te zňičines olen, ko ňičinen e phuv.“
Paľis andral o ňebos šunďom o hangos, so mange phenelas: „Pisin! Bachtale hine o mule, save akanastar meren andro Raj.“ „He,“ phenel o Duchos, „odpočovinena peskre bučendar, bo lengre skutki džan lenca.“