7 O nagoďaver manuš oda na džanel a o dilino oda na achaľol.
O stani le zbujňikengre hine andro smirom, ola, ko provokinen le Devles, dživen bi e dar – lengri zor hin o del, saves on lašaren.
Ale savore binošna ena zňičimen, a na užarel len ňič lačho.
Kajse hine kala nalačhe manuša – bi o starišagos peske skiden furt buter a buter barvaľipen.
somas dilino the bi e goďi, somas anglal tute sar o džviros, so na achaľol ňisoske.
Vakeren namištes a sprostones; lašaren pes savore bitanga.
O nagoďaver merena, bo odgele le goďaveripnastar, a o diline ena zňičimen, bo lenge sas mištes avke te dživel.
Le manušen, save andre bešenas, na sas ňisavi zor, izdranas a ladžanas pes. Sas ajse slaba sar o rastlinici pre maľa, sar e zeleno čarori, sar e čarori pro pados, so šučol avri sigeder, sar barol.
Akana phenas pro barikane, hoj hine požehňimen. Na ča oda, hoj sa lenge avel avri, ale mek pokušinen le Devles, a furt lenge savoro predžal.‘ “
Bo hin pisimen: „Savore manuša hine sar e čar a caľi lengri slava hiňi sar e kvitka pre maľa. E čar šučol avri a lakri kvitka perel tele,