Kala hine o posledne lava, so phenďa o David o čhavo le Izajoskro; o lava le muršeskre, saves o Del upre hazdňa, savo sas pomazimen le Jakoboskre Devlestar a obľubimen lavutaris andro Izrael, savo sthovelas o giľa:
O mangipen le Davidoskro Šun avri, RAJEJA, miro čačipnaskro mangipen, dikh pre oda, sar pre tute vičinav! Visar tiro kan pre miri modľitba, savi avel andral o vušta, so na klaminen.
Feder hin jekh džives andre tiro kher, sar ezeros avrether! Radeder ačhava pro prahos andro kher mire Devleskro, sar hoj te bešav andro stani le nalačhe manušengre.
Varekana andro viďeňje kavke prevakerďal ke tire pačivale manuša: „Pomožinďom le zorale muršeske a hazdňom upre oles, kas mange kidňom avri le manušendar.
Bachtalo sal, Izraelona! Ko hin ajso, sar sal tu – o narodos zachraňimen le RAJESTAR? Ov hino tiro šťitos, so tut chraňinela; tiri slavno šabľa, so tuke dela te zviťazinel. Tire ňeprijaťeľa pes angle tute pokorinena, ale tu lenge uštareha pre meň.“
Ola, ko džan pro RAJ, ena zňičimen, herminela pre lende andral o ňebos. O RAJ sudzinela caľi phuv. Peskre kraľis dela zor; hazdela upre peskre pomazimen muršes.“