Andral calo jilo phenava: „RAJEJA, ko hin, sar sal tu? Tu zachraňines le slabe manušes le zoralestar, le čores the le slabes olestar, ko les trapinel.“
A na ena ajse, sar lengre dada – o pokoleňje, so sas zacato a na šunelas le Devles, o pokoleňje, saveskro jilo na sas paš o Del, saveskro duchos na sas verno le Devleske.
Me dikhľom tiro džungipen, tiro lubipen, lubikano dživipen; sar džan jekh pal aver sar o graj pal e kobila andre ruja, sar lašaren le modlen pro verchi the pro maľi. Vigos tuke, Jeruzalemona! Medik dži kana kames te ačhel nažužo?“
Dava len jekh gondoľišagos andro jilo, hoj savore te dživen avke, hoj man furt te den pačiv. Kerena oda prekal peskro lačho the prekal o lačho peskre čhavenge, so pal lende avena.
Kada phenel o RAJ, o Adonaj: Mek kadi jekh veca domukava le Izraelitenge, hoj mandar te mangen, a kada lenge dava: Kerava lengre manušendar ajci but sar bakrore,
Ma keren avke, sar kerel kada svetos. Ale domuken le Devleske te čerinel tumen andral a te del tumen nevo gondoľišagos, hoj paľis te džanen, so kamel o Del, so hin lačho, so hin leske pre dzeka a so hin dokonalo.
A avke, mire lačhe phralale, aven zorale! Ma den tumenca te čhalavel! A ma preačhen te barol andre buči le Rajeskri! Se tumen džanen, hoj tumari buči andro Raj nane zbitočno.
ov amen zachraňinďa a oda na sas vaš amare lačhe skutki, so amen kerďam, ale vašoda, bo ov hino lačhejileskro. Zachraňinďa amen prekal o Sveto Duchos, savo amen znovuzrodzinďa a diňa amen o nevo dživipen oleha, hoj amen obžužarďa.
Avke akana, te imar obžužarďan tumare duši oleha, hoj sanas poslušna le čačipnaske, hoj te kamen le phralen čače kamibnaha, kamen jekh avres žuže jileha.