Me džanav, Devla miro, hoj tu dikhes pro jilo le manušeskro a rado dikhes oles, ko hino pačivalo. Me jilestar tuke anďom kala dari a akana dikhav, hoj kala tire manuša tiš jilestar the radišagoha ande o dari.
Devla, tu sal miro Del! Rodav tut, soča avel avri o kham, miri duša hiňi smedno pal tute. Calo miro ťelos pes cirdel pal tute, sar e šuki phuv bi o paňi.
Tire jakha hine igen žuže, našťi dikhes pro nalačhipen; našťi dikhes, sar vareko dukhavel avres! Akor soske domukes le ňevernenge te kerel o bini? Soske sal čhit, sar o bijedevleskro chal tele oles, ko hino spravodľiveder sar ov?
Unavinen le RAJES tumare lavenca. Phučen: „Soha les unavinas?“ Oleha, hoj phenen: „Dojekh, ko kerel o nalačhipen, hino pre dzeka le RAJESKE. Hin les radišagos lendar,“ abo phenen: „Hin o Del čačes spravodľivo?“
A na džala andre leste šoha ňič nažužo, aňi oda, ko kerel o džungipen the o klamišagos, ale ča ola, ko hine pisimen andre le Bakroreskri kňižka le dživipnaskri.