„Ale me mange phenďom: ‚Savo rado uľomas, te tuha šaj kerďomas sar mire čhaha a šaj tuke diňomas e šukar phuv, kadi nekšukareder phuv pre calo svetos.‘ Gondoľinavas mange, hoj man vičinena ‚Dado‘ a šoha mandar na oddžana.
Andre oda džives len diňom lav, hoj len lava avri andral o Egipt a ľidžava andre odi phuv, savi lenge kidňom avri; andre phuv, kaj čuľal o thud the o medos; andre nekšukareder phuv savore phuvendar.
E Asirija amen na zachraňinela, na džaha te bešel pro graja a na phenaha ole vecenge, so kerďam amare vastenca: ‚Amare devla!‘, bo tu sal lačhejileskro ko široti.“
O RAJ, o Adonaj, korkoro pre peste iľa vera; o RAJ, o Nekzoraleder Del phenel kada: „Džungľol mange o baripen le Jakoboskro, našťi avri ačhav leskre hradi. Dava tumaro foros andro vasta le ňeprijaťeľengre savoreha, so andre hin.“
„Kamavas tumen,“ phenel o RAJ. „Ale tumen phučen: ‚Soha amenge presikaďal o kamiben?‘ Či na sas o Ezav le Jakoboskro phral?“ phenel o RAJ, „No the avke mange zakamľom le Jakob
Akor phenela o kraľis olenge, ko ena pal leskri čači sera: ‚Aven tumen, so san požehňimen mire Dadestar, zalen o kraľišagos, so sas pripravimen prekal tumende, kanastar sas kerdo o svetos.
Mangav, hoj tumenge te phundravel o jile te dikhel leskro švetlos, hoj te džanen, andre savi naďej tumen vičinďa, a savo slavno the barvalo hin o ďeďictvos maškar leskre manuša.