Či nane miri famelija ajsi anglo Del? Phandľa manca e večno zmluva, savi pes šoha na prephagela aňi na čerinela. Ov hino andre savoreste miro zachrancas, dela man savoro, so lestar kamava.
Ma keren avke, sar kerel kada svetos. Ale domuken le Devleske te čerinel tumen andral a te del tumen nevo gondoľišagos, hoj paľis te džanen, so kamel o Del, so hin lačho, so hin leske pre dzeka a so hin dokonalo.
O lav le Kristoskro mi el barvales andre tumende. Andre savoro goďaveripen sikaven jekh avres a dovakeren tumenge. A paľikeribnaha andro jile giľaven le Devleske o žalmi, o chvali the o duchovna giľa.
Vašoda tut ma ladža vaš o sveďectvos le Rajeskro, aňi vaš ma, hoj bešav vaš leske andre bertena, ale jekhetane manca zľidža o cerpišagos vaš o evaňjelium andre zor le Devleskri.
Ale o zoralo zaklados le Devleskro ačhel a hino zapečaťimen kale lavenca: „O Raj džanel olen, ko hine leskre“; a: „Mi oddžal le nalačhipnastar sako, ko viznavinel o nav le Rajeskro!“
Ma preačh te genel kada zvitkos le zakonoskro pre tumare zhromažďeňja! Gondoľin pal leste rat-džives, hoj te doľikeres savoro, so hin andre pisimen, bo ča akor tuke savoro avela avri a savoro kereha goďaha.
Me peľom paš leskre pindre, hoj te banďuvav anglal leste. Ale ov mange phenďa: „Ma ker ada! Me služinav le Devleske jekhetane tuha the le phralenca, save ľikeren o sveďectvos le Ježišoskro. Anglo Del banďuv! Bo olen, ko vakeren le Ježišoskro sveďectvos, hin o prorocko duchos.“