Ľidžava le koren pal o drom, savo na prindžaren, ľidžava len pal o chodňiki, so na džanen. Čerinava lengro kaľipen pro švetlos a rovňinava avri o bange droma. Kala hin ola veci, save kerava, a na omukava len.
hoj lenge te phundraves o jakha, hoj pes te visaren le kaľipnastar ko švetlos a le bengeskra zoratar ko Del, hoj pes lenge te odmuken o bini a te chuden o than maškar ola, so pačabnaha andre ma ačhile sveta.‘
Mangav, hoj tumenge te phundravel o jile te dikhel leskro švetlos, hoj te džanen, andre savi naďej tumen vičinďa, a savo slavno the barvalo hin o ďeďictvos maškar leskre manuša.
Ale tumen san o avrikidle manuša, o kraľika rašaja, o sveto narodos a le Devleskre zvlaštna manuša, hoj te vakeren avri ola bare veci, so kerel o Del, savo tumen vičinďa avri andral o kaľipen andre peskro igen šukar švetlos.