O mangipen le Davidoskro Šun avri, RAJEJA, miro čačipnaskro mangipen, dikh pre oda, sar pre tute vičinav! Visar tiro kan pre miri modľitba, savi avel andral o vušta, so na klaminen.
Akor vičineha a o RAJ tuke odphenela; mangeha tuke pomoca a ov tuke phenela: ‚Kade som!‘ Paľis sar preačheha te trapinel le manušen, te sikavel pre lende le anguštenca, te vakerel o nalačhe lava,
„Ale vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo phanden andre le nipenge o ňeboskro kraľišagos – tumen korkore andre na džan a olenge, ko kamlehas te džal andre, na domuken.
Aven pašeder paš o Del a ov avela pašeder paš tumende. Thoven avri o vasta, tumen binošna manušale! A tumen, so san rozpolťena, žužaren tumenge o jile!