Le Davidoskri giľi pro drom upre andro Jeruzalem. RAJEJA, miro jilo pes na ľidžal upre, mire jakha nane barikane. Na džal mange pal o bare veci aňi pal ola, save miri goďi našťi achaľol.
Mi omukel o nalačho manuš o nalačho dživipen a o binošno o nalačho gondoľišagos. Mi avel pale ko RAJ a ov leske presikavela o lačhipen; mi avel pale ke amaro Del, bo ov but odmukel.
Giľavenas nevi giľi a phenenas: „Hodno sal te lel o zvitkos a te phundravel leskre pečaťe, bo salas murdardo a cinďal avri tire rateha le manušen le Devleske, andral savore kmeňi, čhiba, nipi the narodi.