Mangav tut, šun o mangipen tire služobňikoskro the tire izraelike manušengro akor, sar ena visarde le mujeha ke kada than a modľinena pes. Šun len avri andral o ňebos, kaj bešes, a odmuk lenge.
Le Šalamunoskri giľi pro drom upre andro Jeruzalem. Te o RAJ na ačhavel o kher, zbitočňe pes trapinen ola, ko les ačhaven; te o RAJ na stražinel o foros, zbitočňe del pozoris oda, ko les stražinel.
Le Davidoskri giľi pro drom upre andro Jeruzalem. RAJEJA, miro jilo pes na ľidžal upre, mire jakha nane barikane. Na džal mange pal o bare veci aňi pal ola, save miri goďi našťi achaľol.
Bo kada phenel o Del, savo hino baro a barardo, savo dživel furt a saveskro nav hin sveto: „Me bešav pro učo the sveto than, ale som the oleha, ko kerel pokaňje andral o jilo a hino pokorno andro duchos, hoj te obdžiďarav olen, ko hine pokorna andro duchos, the olen, ko keren pokaňje andral o jile.
Kada phenel o RAJ: „O ňebos hin miro tronos a e phuv hiňi tel mire pindre. Savo kher mange kamen te ačhavel? Savo than man kamen te del pro odpočinkos?
Ale o colňikos ačhelas dural a na kamelas mek aňi o jakha te hazdel ko ňebos, ale pes marelas pal o koľin a phenelas: ‚Ó, Devla, av ke ma jileskro, bo som binošno!‘