hoj lenge te phundraves o jakha, hoj pes te visaren le kaľipnastar ko švetlos a le bengeskra zoratar ko Del, hoj pes lenge te odmuken o bini a te chuden o than maškar ola, so pačabnaha andre ma ačhile sveta.‘
O zakonos hino ča ciňos ole lačhipnaskro, so avela, ale nane calo the čačo obrazis ole vecengro. Vašoda našťi ole jekhe obetenca, so pes anen furt berš pre beršeste, te kerel dokonalen olen, ko aven ko Del.
No on služinen andre ajso Svetostankos, savo hino ča o obrazis the o ciňos ole Svetostankoskro, savo hino andro ňebos. Vašoda, sar kamľa o Mojžiš te kerel o Svetostankos, phenďa leske o Del: „Dikh, hoj te keres savoro pal o vzoros, so tuke sas sikado pro verchos.“
Dav tut goďi: Cin tuke mandar o somnakaj prežužardo andre jag, hoj te barvaľos. Cin tuke mandar the o parne gada, hoj tut te ures, hoj pes te na sikavel e ladž tire langipnaskri. A cin tuke mandar the e masca te makhel pro jakha, hoj te dikhes.