hoj lenge te phundraves o jakha, hoj pes te visaren le kaľipnastar ko švetlos a le bengeskra zoratar ko Del, hoj pes lenge te odmuken o bini a te chuden o than maškar ola, so pačabnaha andre ma ačhile sveta.‘
On na pačan vašoda, bo o del kale svetoskro lenge korarďa o goďa, hoj te na dikhen o švetlos, so avel andral o evaňjelium, pal e slava le Kristoskri, savo hino o obrazis le Devleskro.
Bo o Del, savo phenďa: „Mi švicinel o švetlos andral o kaľipen!“, labarďa o švetlos the andre amare jile a anďa o vidňišagos, hoj te prindžaras e slava le Devleskri, savi dičhol pro muj le Ježišoskro Kristoskro.
Kada amen diňa mek buter pačaben andre oda, so vakerenas o proroka. A mištes keren, hoj tumen zadikhen pre oda prorocko lav, bo hino sar e momeľi, so labol andro kaľipen, medik na avela o džives a e tosaraskri čercheň tumenge na anela o nevo švetlos andro jile.