Bo o manuša rado dikhena ča pes korkoren, igen kamena o love a ena lašarde the barikane; namištes vakerena pal aver, na šunena le dajen the le daden, ena ňevďačna the bijedevleskre,
A giľavenas e giľi le Mojžišoskri, savo služinelas le Devleske, the e giľi le Bakroreskri: „Baro a igen šukar hino oda, so tu keres, Rajeja, Nekzoraleder Devla! Spravodľiva a čačipnaskre hine tire droma, ó, Kraľina le narodengro!