Te ov pes rozhodňinel, hoj na kerela ňič, ko les šaj obviňinel? Te garuvel peskro muj, ko les šaj dikhel? Se ov vladňinel upral dojekh narodos the manuš,
O mangipen le Davidoskro Šun avri, RAJEJA, miro čačipnaskro mangipen, dikh pre oda, sar pre tute vičinav! Visar tiro kan pre miri modľitba, savi avel andral o vušta, so na klaminen.
Bo ajci pharipena pre mande avle, hoj pes aňi na den te zrachinel. Mire bini man zaile andre a našťi dikhav; hine buter sar o bala pre miro šero; miro jilo našaďa e zor.
Pal o but berša o egiptsko kraľis muľa, ale o Izraeliti dureder cerpinenas andro otroctvos a vičinenas: „Mangas tut, pomožin amenge, Devla.“ Lengro mangipen geľa dži paš o Del.
Te džaha prekal o paňa, avava tuha, a te prekal o prudengre paňa, na začhivena tut. Te džaha prekal e jag, na labareha tut a o plameňa pes tutar na chudena.
O pokušeňja, so pre tumende avle, hine ča ajse, so šaj zľidžal o manuš. Ale o Del hino verno. Ov na domukela, hoj te aven skušimen buter, sar birinen, ale andre skuška tumen dela the drom sar te avel andral avri, hoj oda te birinen te zľidžal.