Den te džanel a aven mange te phenel; dovakeren tumen jekhetane: Ko kada vakerelas ešebnovarestar? Ko kada delas te džanel imar čirla? Či na me o RAJ? Aver Del nane, ča me. Nane aver čačo Del, savo šaj zachraňinel.
O kraľišagos, o rajipen the o šukariben savore kraľišagengro tel calo ňebos, ela dino le svete manušenge, so hine le Nekbareder Devleskre. Leskro kraľišagos ela večno, savore rajipena leske služinena a šunena les.‘
Igen radisaľuv, čhaje le Sionoskri! Vičin radišagostar, čhaje le Jeruzalemoskri! Dikh, tiro kraľis avel ke tu, hino spravodľivo a anel o viťazstvo, hino pokorno a avel pro somaris; pro somaricis, pro terno le oslicakro.
„Prekošlo hin o klamaris, saves hin andre peskro stados lačho samcos, a del lav, hoj les obetinela le RAJESKE, ale paľis obetinel oles, saves hin chiba. Se me som baro kraľis,“ phenel o Nekzoraleder RAJ, „a mire navestar pes mušinen o narodi te daral.“
Eftato aňjelos zatrubinďa a pro ňebos šunďiľa o zorale hangi, save phenenas: „O kraľišagos le svetoskro ačhiľa o kraľišagos le Rajeskro the leskre Kristoskro a ela kraľis na veki vekov.“
Ola, ko džan pro RAJ, ena zňičimen, herminela pre lende andral o ňebos. O RAJ sudzinela caľi phuv. Peskre kraľis dela zor; hazdela upre peskre pomazimen muršes.“