Ode imar na ela čhavoro, so dživel ča vajkeci dživesa, aňi phuro manuš, savo merel sigeder, sar hin leskro časos. Oles, ko merela šeleberšengro, pes lela sar čhavores a oles, ko pes na dodživela šel berš, pes lela sar prekošles.
Avke o manuša avle te dikhel, so pes ačhiľa. Avle ko Ježiš, a sar dikhle, hoj oda manuš, andral savo gele avri o nalačhe duchi, bešel paš o pindre le Ježišoskre a hino urdo the paš e goďi, chudle pes te daral.
Sar vakerelas o Pavol pal o spravodľišagos, pal oda, hoj pes te zľikeras le žadoscendar, a the pal o sudos, so avela, daranďiľa o Felix a phenďa: „Akana imar dža, ale sar man ela časos, vičinava tut.“
Vaš e milosť le Devleskri, so sas mange diňi, phenav sakoneske tumendar: Ma av barikano, ma gondoľin pal tu buter, sar kampel, ale gondoľin pal tu ajci, keci tut o Del diňa pačaben.
Dojekh preťekaris pes mušinel te zľikerel savorestar. On oda keren vašoda, bo kamen te chudel e koruna, so našľola, ale amen chudaha ajsi koruna, so ačhela pro furt.
No akana pro ostatkos, phralale, phenav: Gondoľinen pre oda, so hin čačo, pačivalo, čačipnaskro a žužo, pre oda, so hin šukar, igen lačho a pro lašariben.
Ale amen, save sam o čhave le dživeseskre, avas strižba, uras pre peste o pancjeris le pačabnaskro the le kamibnaskro a sar e prilba e naďej pro spaseňje.
O zakonos hino the prekal o lubara, prekal o murša, so soven le muršenca, prekal ola, ko cinen the bikenen le manušen, prekal o klamara the prekal ola, ko den lav klamišagoha, a prekal sakoneste, ko dživen avke, hoj pes oda na zdžal le saste sikavibnaha.
pisinav le Timoteoske, mire čače čhaske andro pačaben: Mi del tut o Del o Dad the o Ježiš Kristus, amaro Raj, e milosť, o lačhejileskeriben the o smirom!
Oda, ko ľidžal e khangeri, mušinel te dživel avke, hoj te na avel pre leste so te phenel, murš jekha džuvľakro, strižbo, goďaver the rajikano, savo presikavel e pačiv le hoscenge a džanel te sikavel avren.