Avľom andre miri zahrada, pheňe miri, terňije miri, obkidav miri mirha the miro koreňje; koštoľinav mire medostar, pijav miri mol the miro thud. Chan, mire prijaťeľale, pijen, mačon le kamibnastar.
Na vakerav pal tumende savorende. Me džanav, kas mange avri kidňom, ale hoj pes te naplňinel oda, so hin pisimen: ‚Oda, ko manca chal o maro, chudňa pre ma te džal.‘
E terňi patrinel le terneske a o prijaťeľis le terneskro, savo ode ačhel a šunel, igen radisaľol, sar šunel le terneskro hangos. Kada miro radišagos hin akana pherdo.
a phenďa leske: „Gondoľinďom mange, hoj la imar našťi avri ačhes, vašoda la diňom tire družbaske. Lakri terneder pheň hiňi šukareder sar oj. Le tuke la romňake vaš lake!“
O Filišťinci phučenas: „Ko oda kerďa?“ Phende lenge: „O Samson, le Timňanoskro džamutro, bo leskra romňa dine leskre družbaske.“ Avke o Filišťinci avle a zlabarde la the lakre dades.