Te tire manuša angle tu kerena binos, bo dojekh manuš hino binošno, a tu pre lende aveha choľamen a domukeha lengre ňeprijaťeľenge, hoj te zviťazinen upral lende, a on len paľis odľigenena sar zaphandlen andre peskri phuv – či pašes abo dur –,
Te vareko daral le Devlestar, našťi avri ačhel o nalačho. Me, o goďaveripen, našťi avri ačhav o baripen, aňi te pes vareko ľidžal upre, aňi o nalačhipen, aňi o vušta, so klaminen.
Ma kamen o nalačho, ale kamen o lačho; anen pale o spravodľišagos pro sudos! Ko džanel, či le RAJESKE, le Nekzoraleder Devleske, na ela pharo vaš o manuša le Jozefoskre, so mek dživen.
Imar buter tumen na vičinav ‚sluhale‘, bo o sluhas na džanel, so kerel leskro raj. Ale tumen vičinav ‚prijaťeľale‘, bo diňom tumenge te džanel savoro, so šunďom mire Dadestar.
Ale o zoralo zaklados le Devleskro ačhel a hino zapečaťimen kale lavenca: „O Raj džanel olen, ko hine leskre“; a: „Mi oddžal le nalačhipnastar sako, ko viznavinel o nav le Rajeskro!“
Zakamľal tut andro spravodľišagos a našťi avri ačhes o nalačhipen, vašoda tut o Del, tiro Del, pomazinďa le olejoha pro radišagos buter sar olen, ko hine tuha.“
a avren zachraňinen a cirden avri andral e jag. Avrenge presikaven e milosť daraha, ale mi džungľol tumenge mek the lengre gada, so sas meľarde andre le binenca.