Ajso manuš pes čaľarel le prachoha andral o bov, leskro jilo les klaminel a odcirdel, našťi pes zachraňinel aňi phenel: „Odi modla, so chudav andre miro čačo vast hin falošno del!“
E dar, so rozľidžahas, the o baripen andre tiro jilo, tuha thode avri, tuha, so bešes andro jaskiňi andro skali a zales o bare verchi. Te tuke kerďalas o hňizdos avke učes sar o orlos, the odarik tut čhivava tele,“ phenel o RAJ.
O baripen andre tiro jilo tut klaminďa, bo bešes učes pro skali a tiro kher hino upre pro verchi, vašoda tuke gondoľines: ‚Ko man šaj čhivel tele pre phuv?‘
Akor so? Oda lačho mange anďa o meriben? Šoha na! Ale hoj te dičhol o binos, hoj oda hin binos. O binos mange prekal oda lačho anel o meriben. Hoj pes prekal o prikazaňje te sikavel o binos, savo baro hino.
Ale sako džives povzbudzinen jekh avres, medik hin časos, so pes vičinel „adadžives“, hoj ňiko tumendar te na avel klamimen le binoha a te na ačhel zacato andro jilo.