Ale pal miro dživipen mange na džal. Džal mange ča pal oda, hoj te dodenašav miro denašiben a te dokerav e služba, so priiľom le Rajestar le Ježišostar, hoj te vakerav o evaňjelium pal e milosť le Devleskri.
Ale o Pavol odphenďa: „So keren? Soske roven a dukhaven miro jilo? Bo me som pripravimen, na ča man te del te phandel, ale the te merel andro Jeruzalem vaš o nav le Rajeskro le Ježišoskro.“
Igen pre oda užarav a mukav man pre oda, hoj man andre ňisoste na ladžava. Pačav, hoj leske služinava bi e dar a avke sar furt the akana ela o Kristus barardo andre miro ťelos – či dživava, abo merava.
bo vaš e buči le Kristoskri sas imar dži paš o meriben. A na daranďiľa te del the peskro dživipen, hoj te kerel prekal mande oda, so tumen našťi kerďan.
Paľis andral o ňebos šunďom o hangos, so mange phenelas: „Pisin! Bachtale hine o mule, save akanastar meren andro Raj.“ „He,“ phenel o Duchos, „odpočovinena peskre bučendar, bo lengre skutki džan lenca.“