Te vareko daral le Devlestar, našťi avri ačhel o nalačho. Me, o goďaveripen, našťi avri ačhav o baripen, aňi te pes vareko ľidžal upre, aňi o nalačhipen, aňi o vušta, so klaminen.
Avke ke tu aven mire manuša, zdžan pes a bešen peske paš tute, hoj te šunen tire lava, ale na keren oda, so lenge phenes. Le mujenca vakeren pal o kamiben, ale andro jilo lenge džal pal o napačivalo barvaľipen.
Ma kamen o nalačho, ale kamen o lačho; anen pale o spravodľišagos pro sudos! Ko džanel, či le RAJESKE, le Nekzoraleder Devleske, na ela pharo vaš o manuša le Jozefoskre, so mek dživen.
Dodikhen pre oda, hoj ňiko te na visarel varekaske pale o nalačho vaš o nalačho, ale furt tumen snažinen te kerel o lačho jekh avreske a the savore manušenge.
Zakamľal tut andro spravodľišagos a našťi avri ačhes o nalačhipen, vašoda tut o Del, tiro Del, pomazinďa le olejoha pro radišagos buter sar olen, ko hine tuha.“
Ale odi goďi, so avel andral o ňebos, hiňi ešeb žuži, paľis ajsi, so kamel o smirom, kovľi a phundraďi te šunel; hiňi ajsi, so sajinel avres a anel o lačho ovocje, na kerel rozďjel maškar o manuša a nane dujemujengri.
Avke akana, te imar obžužarďan tumare duši oleha, hoj sanas poslušna le čačipnaske, hoj te kamen le phralen čače kamibnaha, kamen jekh avres žuže jileha.