medos, čhil, bakrano ciral the gurumňakro ciral, hoj len te avel, so te chal, bo džanenas, hoj o David the leskre murša imar na birinen, bo sas bokhale the smedna pre pušťa.
Av keras leske upral amaro kher cikňi murimen izbica a thovaha leske andre o hadžos, o skamind, o stolkos the o svietňikos. A te varekana avela ke amende, džala peske ode andre.“
Ov pes pre leste zadikhľa a daraha phenďa: „So, Rajeja?“ O aňjelos leske odphenďa: „Tiro lačhipen, so kerehas le čorenge, the o modľitbi sas avrišunde a o Del pre tu na bisterďa.
Oda, kas hin daros te podhazdel andro pačaben, mi kerel oda. Oda, ko del, mi del ščirones. Ko ľidžal varesavi služba, mi kerel oda savore jileha. Ko kerel lačhipen avreske, mi kerel oda radišagoha.
Bo kadi sveto služba, so keras, na ča del le Devleskre manušen oda, so lenge chibaľinel, ale the igen barol andre oda, hoj but manuša paľikeren le Devleske.
Oda, ko ľidžal e khangeri, mušinel te dživel avke, hoj te na avel pre leste so te phenel, murš jekha džuvľakro, strižbo, goďaver the rajikano, savo presikavel e pačiv le hoscenge a džanel te sikavel avren.
a džal pal late o lačho hiros, hoj kerelas o lačhipen, bararďa avri le čhaven, prilelas le hoscen, thovelas avri (omorelas) o pindre le Devleskre manušenge, pomožinelas olenge, ko hine andro pharipen, a kamelas te kerel savoro lačhipen.
Se o Del hino čačipnaskro a na bisterel pre tumari buči, aňi pre tumaro kamiben, so presikaďan leskre naveske, sar služinenas le Devleskre manušenge a mek furt služinen.
Te vareko hino barvalo andre kada svetos a dikhel, hoj le phraleske vareso kampel, a phandel angle leste peskro jilo, sar šaj ačhel le Devleskro kamiben andre leste?