9 Leňivcona, dži kana kames te pašľol? Kana ušťeha andral o soviben?
Aven goďaver, tumen diline manušale! Tumen nagoďaver, kana chudena goďi?
Tumen diline, dži kana kamena o nagoďaveripen? Tumen, so asan, dži kana kamen te asal? Dži kana o diline na kamena o prindžaripen?
O leňivišagos ľidžal andro zoralo soviben; o leňivo manuš ela bokhalo.
Ma kam o soviben, hoj te na ačhes čoro! Ušťi, ker buči a čaľoha le marestar!
Sar pes o vudar visarel pre peskre čopi, avke the o leňivo pre peskro hadžos.
Te tuke phenes: „Mek sikra mange sovav, mek sikra mange pašľuvav, sikra mange prethovav o vasta a odpočovinav mange,“
Tu, so sal leňivo, dža ko mravci, dikh o dromora le mravcengre a sikľuv!
ňilaje peske skiden o chaben, a sar hin e žatva, sthoven peske o maro.
O dilino bešela leňivones le sthode vastenca a paľis merela bokhatar.
Jeruzalemona, obžužar tuke o jilo le nalačhipnastar, hoj te aves zachraňimen. Dži kana andre tu ľikereha o nalačho gondoľišagos?
Sas jekh manuš bičhado le Devlestar, savo pes vičinelas Jan.
A kada keren, se džanen, hoj imar avľa tumari ora, hoj te ušťen andral o soviben. Bo akana hin amaro spaseňje pašeder, sar sas akor, sar pačanďiľam.
Bo andro švetlos dičhol savoro. Vašoda hin phendo: „Preker tut, tu so soves, ušťi andral o meriben a švicinela tuke o Kristus.“