Ko geľa upre andro ňebos? Ko odarik avľa tele? Ko skidňa andre peskri burňik e balvaj? Ko pačarďa o paňi andro plašťos? Ko merinďa avri savore agora la phuvakre?
Bo kada phenel o Del, savo hino baro a barardo, savo dživel furt a saveskro nav hin sveto: „Me bešav pro učo the sveto than, ale som the oleha, ko kerel pokaňje andral o jilo a hino pokorno andro duchos, hoj te obdžiďarav olen, ko hine pokorna andro duchos, the olen, ko keren pokaňje andral o jile.
Ker kale manušenge o jile zorale, zaker lenge o kana a phand lenge o jakha, hoj le jakhenca te na dikhen, le kanenca te na šunen a le jilenca te na achaľon, hoj pes te na visaren a te na sasťon avri.“
Ó, savo baro hino o Del andre peskro barvaľipen, goďaveripen the prindžaripen! Ko šaj achaľol leskre sudi a ko šaj avel pre oda, save hin leskre droma?
„Le aňjeloske andre khangeri Filadelfia pisin: Kada phenel o Sveto, o Čačipnaskro, kaste hin e kleja le Davidoskri, oda, ko phundravel o vudar avke, hoj ňiko našťi phandel a phandel avke, hoj ňiko našťi phundravel:
Dojekha kale bitosťendar sas po šov kridli a sas len pherdo jakha avrunestar the andrunestar. A rat-džives na preačhen te vičinel: „Sveto, sveto, sveto hin o Raj, o Nekzoraleder Del, Oda, ko sas, ko hin a ko avela.“