9 O leňivo andre buči hino phral oleske, so savoro musarel.
Ačhiľom phral le šakalenge, a kamaratos le pštrosenge.
Te aveha leňivo, aveha čoro, no te kereha e buči mištes, barvaľoha.
O lava le pľetkariskre hine gulore a džan dži tele andre džombra.
O leňivišagos ľidžal andro zoralo soviben; o leňivo manuš ela bokhalo.
Ko občorel peskre dades abo da a phenel: „Oda nane binos,“ hino sar o živaňis.
Ale leskro raj leske odphenďa: ‚Nalačho the leňivo sluhona! Džanehas, hoj kidav upre ode, kaj na sadzinďom, a lav mange oda, so na rozčhiďom.
Keren savoro prekal oda, hoj te služinen le Rajeske radišagoha andral calo jilo.
Na kamas, hoj te ačhen leňiva, ale hoj te aven ajse sar ola, ko ľikeren avri a pačan, a oleha te dochuden oda, so tumenge o Del phenďa.