2 „Mire gondoľišagi man ispiden te odphenel, bo o jilo andre ma previsaľol.
Kamel pes manca vareko te kerel? Te he, avava čhit a merava.
Akor o Cofar andral e Naama odphenďa kada:
Sar šunav o dopheňiben, so mange kerel ladž, akor miri goďi siďarel te odphenel.
„Te tuha vareko kamľahas te vakerel, zľidžaha oda? Ale ko pes šaj zľikerel, hoj te na phenel vareso?
Andre miro pharipen phenďom: „Dojekh manuš klaminel.“
Mi džal e chvala le RAJESKE, bo presikaďa mange peskro užasno kamiben, sar somas andro foros, pašal savo sas rozthoďi e armada.
O manuš, savo na choľisaľol sig, hino igen goďaver, no oda, ko sig choľisaľol, sikavel peskro diliňipen.
Dikhľal le muršes, savo sig vakerel a na gondoľinel? Le dilines hin feder naďej sar les.
Ma choľisaľuv sig andre tiro duchos, bo e choľi hiňi andro jilo le dilinenge.
Ale sar mange phenavas: „Imar na leperava leskro lav aňi na vakerava andre leskro nav,“ no leskro lav hin andre miro jilo sar jag; e jag, so labol andre mire kokala. Kamavas odi jag andre mande te zaačhavel, ale našťi.
A odi čhaj takoj siďarelas ko kraľis a mangľa lestar: „Kamav, hoj mange takoj akana te anes pre tacka o šero le Janoskro Krsťiťeľiskro.“
Šaj phenav, hoj labon pal o Del, ale nane len spravno prindžaripen.
Mire lačhe phralale: Sako sig mi šunel, polokes mi vakerel a te na choľisaľol sig!