„Mire manuša kerde duj bini: Omukle man, le prameňis le džide paňeskro, a kopaľinde peske avri o cisterni, o pukimen cisterni, save andre peste našťi zľikeren o paňi.
ale ko pijela ole paňestar, so les me dava, oles na smedzinela šoha. Ale o paňi, so les me dava, ačhela andre leste sar e chaňig, so dela o večno dživipen.“
Ale o ťelesno manuš na achaľol oda, so kamel le Devleskro Duchos, bo oda hin leske diliňipen. Našťi oda sprindžarel, bo oda kampel te achaľol andro Duchos.
Phenďa mange: „Imar hin dokerdo! Me som e Alfa the Omega, o Ešebno the o Posledno. Me dava oles, ko hino smedno, andral o prameňis o džido paňi hijaba.
Paľis mange o aňjelos sikaďa baro paňi, o paňi le dživipnaskro, ajso žužo sar krištalos, savo avelas avri andral tronos le Devleskro the le Bakroreskro
Bo o Bakroro, savo hino maškar o tronos, ela lengro pasťjeris; ľidžala len paš o prameňis, khatar džal o džido paňi a o Del lenge khosela savore apsa pal o jakha.“