Mi požehňinel len o aňjelos, savo man cirdňa avri andral dojekh nalačhipen! Mi leperel pes prekal kala čhave miro nav the o nava mire dadengre, le Abrahamoskro the le Izakoskro! Mi rozmnožinen pes pal caľi phuv.“
Andre jekh džives o Jabec vičinelas pro Del le Izraeloskro: „Mangav tut, igen man požehňin a de man bareder phuv. Ľidža man tire vasteha a chraňin man savore nalačhipnastar, hoj man te na avel dukh.“ A o Del les diňa savoro, so lestar mangľa.
O spravodľivo manuš merel, ale ňiko peske oda na lel andro jilo. O pobožna manuša hine ile het a ňiko na achaľol, hoj o spravodľivo manuš hino ilo het sigeder, sar avel o nalačhipen,
Odmuk amenge amare bini avke, sar the amen odmukas olenge, ko amenge kerel vareso nalačho. A ma domuk, hoj te avas pokušimen, [ale le amendar le nalačhes].‘ “
Imar mange hin pripravimen e koruna le spravodľišagoskri, savi man dela andre oda Džives o Raj, o spravodľivo Sudcas – no, na ča man, ale the savoren, ko užaren kamibnaha pre leste, sar ov avela.