Androda o Eliaš geľa angle savore manuša a phenďa: „Dži kana kamen te el pro duj seri, hoj lašarena jekhvar le Devles a paľis le Baal? Te hino o RAJ tumaro Del, lašaren les, ale te o Baal hino tumaro del, akor lašaren les.“ Ale o manuša leske pre oda ňič na phende.
Mek sar vakerelas, zaučharďa len andre e žjarivo chmara a andral e chmara prevakerďa ke lende o hangos: „Kada hin miro Čhavo, saves kamav. Andre leste man hin radišagos, les šunen!“
Akor pre leste dikhľa o Ježiš kamibnaha a phenďa leske: „Mek jekh tuke kampel: Dža, biken savoro, so tut hin, a rozde le čorenge a ela tut o barvaľipen andro ňebos. Paľis av a phir pal ma!“
Paľis ke peste vičinďa le manušen the le učeňiken a phenďa lenge: „Te kamel vareko te avel pal ma, mi zaprinel pes, mi lel pre peste peskro kerestos a mi avel pal ma.
Paľis ke lende o Ježiš pale prevakerďa: „Me som o švetlos le svetoskro. Oda, ko phirela pal mande, na phirela andro kaľipen, ale ela les o švetlos le dživipnaskro.“
No akana, sar prindžarďan le Devles – abo sigeder phenďomas, sar o Del prindžarďa tumen – sar oda, hoj tumen pale visaren paš ola slaba the bezmocna zora, so ľidžan kada svetos? Soske lenge kamen pale te služinel sar otroka?
Ale o zoralo zaklados le Devleskro ačhel a hino zapečaťimen kale lavenca: „O Raj džanel olen, ko hine leskre“; a: „Mi oddžal le nalačhipnastar sako, ko viznavinel o nav le Rajeskro!“
Oda hine ola, ko pes na meľarde andre le džuvľenca, bo hine pačivale, a save džan pal o Bakroro všadzik, kaj džal. On sas avricinde maškar o manuša sar oda ešebno daros le Devleske the le Bakroreske.