Balvajale pal o severos the pal o juhos, ušťen upre a aven! Prephurden miri zahrada, hoj lakri voňa te voňinel všadzik, hoj oda, kas kamav, te avel andre peskri zahrada a te chal lakro lačho ovocje.
Avľom andre miri zahrada, pheňe miri, terňije miri, obkidav miri mirha the miro koreňje; koštoľinav mire medostar, pijav miri mol the miro thud. Chan, mire prijaťeľale, pijen, mačon le kamibnastar.
Geľom tele andro zahradi, kaj baron o pendecha, te dikhel o neve konarica andre dolina. Kamľom te dikhel, či imar o viňičis mukľa o pučiki a či imar kvitňisaľon o granatoskre phaba.
Starinela pes pal peskre manuša sar o pasťjeris pal peskro stados; peskre vasteha len skidela ke peste, le bakroren lela pro vasta a olen, so den te pijel le ciknen, ľidžala lokores.
O spravodľivo manuš merel, ale ňiko peske oda na lel andro jilo. O pobožna manuša hine ile het a ňiko na achaľol, hoj o spravodľivo manuš hino ilo het sigeder, sar avel o nalačhipen,
O RAJ tut furt ľidžala a dela tut oda, so tuke kampel pro thana, kaj hin o šukiben; dela tut zor the sasťipen. Aveha sar e zavlažimen zahrada, sar e chaňig, savi šoha na šučol avri.
Bo avke sar andral e phuv aven avri o rastlini a o semena baron andre zahrada, avke o RAJ, o Adonaj, kerela, hoj te avel avri o spravodľišagos a savore narodi les te lašaren.
O RAJ, tiro Del, hino tuha, o zoralo hrďinas, savo zachraňinel. Thovel andre tu baro baripen, peskre kamibnaha tut del o nevo dživipen, andro radišagos upral tute giľavela zorales.“
Dado, kamav, hoj ola manuša, saven mange diňal, te aven manca ode, kaj som me, hoj te dikhen miri slava – e slava, so mange diňal vašoda, bo man kamehas mek angloda, sar sas o svetos stvorimen.
Bo o Bakroro, savo hino maškar o tronos, ela lengro pasťjeris; ľidžala len paš o prameňis, khatar džal o džido paňi a o Del lenge khosela savore apsa pal o jakha.“