O prorokos Jeremijaš pal o Jozijaš pisinďa rovibnaskri giľi. Dži adadžives savore lavutara, o murša the džuvľa, odi giľi andro Izrael giľaven, sar peske leperen pro Jozijaš. Odi giľi šaj arakhen andro Rovibnaskre Giľa.
„The o barvalo the o čoro merena andre kadi phuv. Ňiko len na parunela a ňiko pal lende na rovela. Ňiko pes žaľatar vaš lenge na čhingerela pro ťelos aňi peske na hoľinela o bala pro šero.
Rov cichones! Ma ľiker o smutkos pal tiri romňi, ale thov tuke o turbanos pro šero a uri o sandalki pro pindre! Ma učhar tuke andre o muj aňi ma cha oda maro, savo pes chal pro vartišagos!“
Hine sar ola čhavore, so bešen maškar o foros a vičinen pre peste: ‚Bašavahas tumenge, ale na khelenas! Giľavahas andre žaľa sar upral o mulo, ale na rovenas!‘
O Peter ušťiľa a geľa lenca. Sar doavľa ode, ľigende les andro upruno kher a zgele pes paš leste savore vdovi a sikavenas leske o rokľi the o gada, so lenge kerelas e Tabita, medik sas lenca.
Imar šoha andre tu na šunďola o bašaviben olengro, ko bašaven pro harfi, pro flauti the pro trubi, aňi o hangos avre lavutarengro. Imar šoha pes andre tu na arakhela ňisavo majstros, savo kerel varesavi buči, aňi andre tu na šunďola o zvukos le mlinoskro.