„Počinel!“ odphenďa. Sar avľa o Peter andro kher, phučľa lestar o Ježiš sigeder: „So pes tuke dičhol, Šimon? Kastar len o kraľa andral kada svetos o clo abo o daňe? Peskre čhavendar, abo le cudzendar?“
O Ježiš leske odphenďa: „Le lišken hin peskre cheva, kaj šaj dživen, a le čiriklen andral o ňebos peskre hňizdi, ale le Čhas le Manušeskres nane kaj o šero te thovel.“
Oda, ko ľidžal e khangeri, mušinel te dživel avke, hoj te na avel pre leste so te phenel, murš jekha džuvľakro, strižbo, goďaver the rajikano, savo presikavel e pačiv le hoscenge a džanel te sikavel avren.
Kala manuša sikaven, hoj nane mištes te džal romeste, a zakazinen te chal varesave chabena, so o Del kerďa, hoj len paľikeribnaha te chan ola, ko pačan a prindžaren o čačipen.
Sako peske mi ľikerel o manželstvo andre pačiv. O rom la romňaha mušinen te avel verna jekh avreske, bo o Del sudzinela olen, ko keren lubipen abo džan avreha pašal o rom vaj pašal e romňi.