O RAJ, o Adonaj, man diňa e čhib le učeňikengri, hoj te džanav te vakerel a te del zor le lavenca le strapimen manušes. Uštavel man upre sako tosara, uštavel mange o kan, hoj te šunav sar o učeňika.
Ale man o RAJ pherarel peskre Duchoha the peskra zoraha, del man goďi te kerel o spravodľišagos, hoj bi e dar te phenav le Jakoboske leskro nalačhipen a le Izraeloske leskro binos.
Ale me tumenge phenav, hoj oda, ko bičhavel peskra romňa het, te oj na kerďa lubipen, ľidžal la andro lubipen. A sako, ko peske lela kajsa romňa, savi hiňi rozvedzimen, kerel lubipen.“
Ale me tumenge phenav: Kamen peskre ňeprijaťeľen, [žičinen o lačho olenge, ko tumen prekošen, keren o lačhipen olenge, ko tumen našťi avri ačhen] a mangen pes ko Del vaš ola, [ko tumen tele dikhen] a džan pre tumende,